Skoraj natanko pet let po prvem branju sem za potrebe bralnega kluba ponovno prebrala Kayevo prvo uspešnico - Tole bo bolelo. Ta knjiga je pravzaprav začela celotno Ajda naklada zgodbo, saj je bila prva o kateri sem napisala mnenje na na novo ustvaejeni blog. V petih letih od prvega branja sem prebrala že na stotine knjig, Adam Kay pa je napisal še mnogo knjig in dobil cel kup več ali manj uspešnih posnemovalcev. Po knjigi je nastala TV serija, med bralci pa so se kresala mnenja, ali je avtor dobro pokazal realno stanje britanskega zdravstva, ali pa popolnoma prestopil meje dobrega okusa. Je ta knjiga polna črnega humorja ali enostavno ogabna in nespoštljiva?

Zame osebno je knjiga še vedno zabavna, se mi pa zdi, da smo tudi bralci v tem času glede humorja postali zahtevnejši. Ko sem še igrala, smo po nekem gostovanju govorili s predstavnikom gostiteljev, ki nam je povedal, da njihova publika tudi pri humorju potrebuje nekaj več. Da ni dovolj, dan prideš na oder in rečeš pi*ka in ljudje se bodo smejali. Zdi se mi, da je tudi z bralci podobno. Pi*ke in ku*ci me sicer ne motijo in pravzaprav jih imam raje, kot razne sinonime, ki zadevo naredijo sila okorno in težko za brat, a za smeh pač potrebujem še kaj več od teh dveh besed.
Kay me je sicer nasmejal, a sem po teh letih na knjigo spet pogledala z drugega vidika. Kot vemo, je zapustil zdravstvo zaradi neznosnih razmer. V času od prvega branja se je zgodila epidemija in tudi učitelji smo takrat "kasirali" dosti gneva. Ne bom primerjala naših poklicev, pa tudi ne pritožujem se nad svojim delom, saj ga naravnost obožujem, je pa dejstvo, da se med učiteljskim in zdravniškim poklicem lahko potegne kar nekaj vzporednic. Največ v zvezi z (ne)spoštovanjem poklica in dejstvom, da o našem delu v teh časih povprečen uporabnik interneta (misli da) ve več kot mi. Zato se ne čudim, da enih in drugih vse bolj primanjkuje.
V ponovno branje me vedno prisilijo le bralni klubi in debate, a vidim, kako drugače lahko na knjigo pogledaš čez nekaj let.
Moja ocena: 4/5
Lp
Ajda
Comments