Dnevnik Hiacinte Novak je v začetku izhajal, kot tedenski prispevek v eni od slovenskih revij, leta 2003 pa je luč sveta ugledal še v knjižni obliki. Takrat sem se pri mojih 14 letih prvič srečala s Hiacinto, se z njo družila še v dveh nadaljevanjih in jo za vedno ohranila v nostalgičnih spominih. Ko sem jeseni celo zbirko za drobiž dobila na odpisu knjižnice, sem vedela, da se najino druženje še ni končalo.
Hiacinta je sveže ločena mati dveh najstnic, ki po branju Dnevnika Bridget Jones dobi navdih za pisanje svojega. Njeno življenje se več ali manj vrti okrog navajanja na novo dinamiko, vzgojnih izzivov in seveda kilogramov, za katere verjame, da so srž vseh problemov v njenem življenju. Hiacinta je sicer zaposlena na poštnem uradu, kjer naveličano preživlja dan za dnem, dokler skozi vrata urada nekega dne ne stopi Florjan Korošec - sanjski moški, ki ji zamaje tla pod nogami. Po dolgem času se Hiacinta zave, da ni le (bivša) žena, uslužbenka, mati, ampak predvsem ženska in mesa in krvi.
Dnevnik je dejansko slovenska verzija Bridget Jones in res sem vesela, da avtorica to takoj prizna. Na živce mi gredo avtorji, ki več kot očitno dobijo idejo ali navdih drugje, pa to vztrajno zanikajo. Z navdihom ni nič narobe, sploh če mu tudi tekom knjige nameniš kakšno referenco. Knjiga je res lahkotno branje in nekega literarnega presežka ni moč pričakovati, niti ga v takšnem delu ne potrebujemo. Dnevnik je poln neverjetno nerodnih slučajev, ki se godijo naši junakinji in je na ta način tako izredno človeški, da se najbrž v njem vsaj malce najde vsaka ženska. Sicer je poln tudi klišejev, moramo pa mu priznati tudi to, da le še za silo prestane test časa. Veliko izrazoslovja je zastarelega, predvsem tistega v zvezi s tehnologijo, pa tudi v lahkotnejši literaturi naj ne bi več bil glavni cilj ženske a) shujšati in b) osvojiti moškega. Ampak v duhu tistega časa, je pisanje čisto zabavno.
Za sprostitev še vedno čisto ok knjiga, ponovno bom prebrala tudi preostala dva dela. Mi je pa zagotovo spremenila pogled na poštne uslužbenke. Kdo ve, če pod pultom ne skrivajo pohodnih čevljev.
Moja ocena: 3/5
LP Ajda
Comments