Naj tokratno mnenje začnem z eno osebno anekdoto. Kakih 25 ali več let nazaj sem se na morju, kot otrok skoraj utopila. Od takrat naprej imam strašno nelagodje ob globoki vodi, sploh tisti temi, ki ji ni moč videti dna. Ob plavanju v globoki vodi me prevzame tesnoba in želim si, da se čimprej umaknem iz nje. Ko sem se s protagonistom srhljivke Dno podajala v njegove lastne temačne globine prav tako 20 let starih spominov, me je prav tako navdajala tesnoba, le s to razliko, da tokrat nisem želela ven, ampak naprej, vse do Dna.
Protagonist, ki ga spoznamo le po nadimku Picasso, v prvi osebi pripoveduje zgodbo o dogodkih izpred dvajsetih let. Celoten roman je pismo njegovi ženi, ki jo mora (vsaj za kratek čas) zapustiti, da razreši stare dolgove in se otrese spon, ki mu jih nalagajo. V pripovedi se vrne v mladost, ko ga je najboljši prijatelj, klical ga je celo brat, Franjo nagovoril, da se skupaj udeležita tečaja podvodnega ribolova in posledično tudi ribolovnega dopusta na Hvaru. Po prihodu na Hvar pa kmalu ugotovita, da se v zalivu ob vasici Stara Crkva skriva temačna skrivnost. Branijo jo nenavadni prebivalci mistične vasice Nova Crkva, ki skrivajo vse več, kot le dobra mesta za ulov najboljših rib na Jadranu. Začne se bitka z demoni, tistimi v nas samih in dejanskimi pošastmi, ki na nas prežijo iz globin.
Uf, tole pa je bilo potovanje! Srhljivka v pravem pomenu besede, saj me je neprijeten občutek obdajal ves čas branja. Avtorju je uspelo napisati vznemirljiva poglavja z dovoli previsniki, da bralca ženejo naprej in naprej. Ves čas se mi je tudi dozdevalo, da sama pripoved na nek temačen način vleče bralca vase enako, kot nekaj vleče naše junake na tisto temno dno morja. Avtorju je res uspelo ustvariti izjemno vzdušje, ki zame osebno odtehta nekaj škrbin v pripovedi in nekonsistentnosti pri razvoju določenih likov. Vzdušje je bilo tako neverjetno temačno, da sem na vse morebitne "napake" povsem pozabila.
Všeč mi je bilo, da je ves čas pripovedovalec ohranjal nek nivo skrivnostnosti. Nikoli se ne izreče povsem glede usod določenih likov, tudi o smrti hčerke glavnega junaka lahko le ugibamo. Prav tako je celotna pripoved izredno nedoločljiva v smislu nekega zaključka, določnosti. Če nimate radi odprtih koncev si boste najbrž do komolcev pogrizli nohte, a meni osebno je tak konec v tej pripovedi fantastična izbira.
Vsekakor res res prijetno presenečenje avtorja, ki ga doslej še nisem poznala. In popolno poletno branje za tiste, ki vam ideja poletnih romanc sploh ni blizu. Tole vas bo ogrelo in ohladilo obenem.
Moja ocena: 4,5/5
LP Ajda
Comentários