Ljudje in živali sobivamo že odkar obstajamo. Skozi zgodovino smo se ljudje naučili živali izkoriščati, jih zlorabljati v svojo korist, istočasno pa smo nekatere živali postavili na piedestal naših ljubljenčkov in družabnikov. Psi so na tej lestvici zagotovo povsem pri vrhu in vsak, ki je kdaj v življenju imel psa, mora priznati, da je vez med človekom in psom težko primerljiva z vezjo s kakšno drugo živaljo. In ravno o tej vezi in družabništvu govori čudovito liričen roman francoskega pisatelja.
V romanu spremljamo avtorjevo vez z njegovim bernskim planšarjem Ubacom, vse od njunega prvega srečanja do Ubacove smrti. Avtor v prvoosebni pripovedi opisuje vse male zmage, zaplete in tudi frustracije, ki jih doživlja lastnik pasjega mladička, mirno in lepih trenutkov polno življenje z odraslim psom in nato spet obilo skrbi in življenjskih spoznanj ob sobivanju s starajočim se psom. Skozi zgodbo opisuje tudi dileme ob odnosu do psa, predvsem pri iskanju primernega razmerja med ljubeznijo do živali in dopuščanjem, da žival ostane ravno to - žival.
Roman ni tipično lahkotno opisovanje življenja s psom, ampak je na trenutke precej filozofski in vsebuje ogromno razmišljanja o smislu sobivanja z živaljo. Odpira tudi vprašanja o ljubezni, ki jo čutimo do živali v razmerju do ljubezni do človeka in tudi o žalovanju za živaljo. Ravno pri slednjem ima družba še vedno težave. Da imamo ljudje živali radi je povsem normalno, da za njimi ostane praznina in žalovanje, pa se nam zdi še vedno dokaj nesmiselno in nemogoče.
Roman ni lahkotno branje, a vsakemu lastniku psa, predvsem tistim, ki smo pse že prej imeli (in izgubili) ponudi vpogled v misli in čustva, s katerimi smo se zagotovo že srečali.
Moja ocena: 3,5/5
LP Ajda
Comments