Chrisa Carterja sem začela brati, ko je v slovenskem jeziku izšla knjiga Napisano s krvjo. Ker me je le ta in ostali dve novejši zelo navdušila, sem se serije lotila od začetka in tokrat sem prebrala drugo v seriji o Robertu Hunterju.
Losangeleški detektiv in njegov pribočnik Garcia se soočita s še posebej sadističnim serijskim morilcem. Ta namreč žrtve mori tako, da uporabi njihove največje strahove. Se bojite ognja, pajkov, vode? On to ve in ne bo imel zadržkov pred tem, da to tudi uporabi v vaših zadnjih trenutkih življenja. Žrtve so sicer na videz povsem naključne, a številke, napisane na njihovih truplih vendarle nakazujejo, da je med njimi povezava. Bo Hunterju in Garcii uspelo ustaviti morilca preden bo žrtev še več?
Ko sem se iz zadnjih romanov letos v začetku leta vrnila na začetek serije, sem pogrešala nekaj sloga, ki je tako značilen za Carterja, a več kot očitno je že pri drugem romanu ugotovil, kaj deluje, saj sem več kot 400 strani dolg roman požrla v le nekaj dneh. Carter ima neverjetno sposobnost ohranjanja bralca pri pozornosti, kar doseže z zelo kratkimi poglavji, ki se večinoma končajo s "cliffhanger-ji" in zato vedno prebereš še eno poglavje, pa še eno in še eno ... Pozna se, da ima avtor strokovno znanje in dolgoletne praktične izkušnje na področju psihologije kriminala in kriminalcev, zato res uspe napisati večplastne like, ki morijo iz specifičnih razlogov.
Avtor je letos obiskal Slovenski knjižni sejem in udeležila sem se pogovora z njim. Zdi se mi res izjemno zanimiv človek, zato nič čudnega, da so takšne tudi njegove knjige.
Kar pa se tiče Krvnika samega. Ne le, da se mi zdi fantastičen psihološki triler. Dogaja se nekje od sredine decembra in zaključi na božič. Torej je, tako kot je Die Hard božični film, tudi Krvnik božični roman. 🎄😂
Fa la la la la, la la la LA!
Moja ocena: 5/5
LP Ajda
تعليقات