15-letna Xiomara odrašča v dominikanski družini v Harlemu, skupaj z bratom dvojčkom, s katerim si ne bi mogla biti bolj različna. Njen oče je čustveno odsoten, mama pa versko fanatična in predvsem zelo nezadovoljna s porajajočo se ženskostjo svoje hčere. Xiomara uteho ob težavah, ki jih prinaša neskladje z njeno mladostniško radovednostjo in željo po ljubezni ter materinimi pričakovanji glede hčerinih ciljev in poti v življenju, premaguje z zapisovanjem pesmi. Kmalu poezija postane njen izhod in tudi vstopnica v morebitno boljše življenje.
Roman v verzih nagrajene slam pesnice je prvi tovrsten roman, ki sem ga kadarkoli prebrala. Ta zvrst mi ni bila niti približno privlačna in hvaležna sem @mamainljubljana , da me je opozorila na to knjigo. Prek različnih pesmi, tako slogovno, kot strukturno gledano, avtorica odlično odraža čustva protagonistke, ki zato bralca udarijo toliko bolj surovo in v srčiko njegove biti. Sploh ženske se mi zdi, da imamo vse kakšno zgodbo o tem, kako nismo izpolnile pričakovanj svojih mater. Odnos med materjo in hčerjo je eden od najbolj zapletenih v življenju, že brez elementa vere. Mati v romanu na hčerko zrcali svoja lastna razočaranja in neuresničene želje in zagotovo se v kakšnem od elementov tega znajde prav vsaka od nas.
Težko mi je bilo čutiti s Xiomaro. Težko je gledati od zunaj in z druge strani odraščanja. Kot odrasla vem, da sem bila tudi sama kdaj tesnobna in sem se čutila, da enostavno ne spadam nikamor. Danes tudi vem, da so bila ta čustva prazna in brez osnove, a v tistem obdobju zato nič manj resnična, čeprav sem imela toplo in spodbudno družinsko okolje. Boli me za vse mlade duše, ki imajo občutek, da ni prostora zanje. V družini, družbi, na svetu. Ker vem, danes vsaj, da je to le obdobje, ki mine. Pomembno je le, da najdeš nekaj, kar te čez to obdobje popelje z občutkom, da nekaj le zmoreš, da nekam pripadaš. Za Xiomaro je to poezija, kaj pa je pomagalo preživeti najstništvo tebi?
Fantastičen roman v verzih!
Moja ocena: 5/5
Comments