Backmanova trilogija o Björnstadtu, malem mestu, ki živi za hokej, je obnorela svet. Po prvem romanu je bila posneta tudi miniserija, obe nadaljevanji, sploh tretji del, pa sta bili tiste vrste knjige, ki jih oboževalci zbirke prednaročajo in začnejo brati takoj, ko pridejo v njihove roke. Sama si z avtorjem še nisem preveč domača, prebrala sem le roman Mož z imenom Ove in tudi z Medvedi sem malo pozna, sem jih pa že imela na svoji polici, ko jih je sodelavka predlagala za naš službeni bralni klub. Priznam, da je bil prav slednji največja spodbuda, da sem knjigo končno prebrala.
Kot rečeno, govori o malem mestu, ki diha za hokej. Prav ta je edina stvar, ki v mestu mladim daje upanje in priložnost za preboj v svet. Okrog hokeja in mladinske ekipe se vrti cel svet, dokler le tega ne zatrese grozljiv dogodek, ki pokaže prave obraze prebivalcev mesta.
Knjiga me je ujela v zelo neprimernem času. Po oktobru sem bila dokaj utrujena in predvsem nisem imela z kje po nekem kompleksnem branju, z ogromno osebami, imeni. Poleg tega me hokej absolutno ne zanima in tudi sicer imam kar velik problem s športom in kultom, ki se ustvarja okrog njega. Prav takim kultom, ki je prikazan v knjigi, ko ima hokej prednost praktično pred vsem. Zelo me je živciralo praktično vse na prvih dvesto straneh. Ampak na koncu sem dojela, da tu pa res ni bila problem knjiga, ampak jaz. Na koncu se mi je namreč vse tako lepo sestavilo in osmilslilo, da vem, zakaj smo brali vse te, prej na videz nesmiselne stvari.
Res fantastična knjiga in zagotovo bom prebrala tudi ostali dve.
Moja ocena: 4/5
LP Ajda
Comments