Herman Koch - Večerja

Delo Nizozemskega avtorja sem tokrat brala drugič, saj ga jutri obravnavamo na našem službenem bralnem klubu. Čeprav mi je bil največji preobrat zgodbe tokrat že znan, sem v branju tokrat občutno bolj uživala, kot prvič. Skupaj z največjim presenečenjem celotnega romana mi je bila namreč znana tudi stvar, ki mi je šla ob prvem branju najbolj na živce in sem jo lahko zavestno ignorirala. Še en dokaz, da nam včasih drugo branje odvzame tudi kak moteč faktor in je lahko zato celo boljše, kot prvič.

Na kratko je roman kriminalna drama, ki se odvija v enem večeru na enem prizorišču; na večerji v prestižni Amsterdamski restavraciji, kjer se dobita dva brata s svojima ženama. Sinova obeh parov sta zagrešila grozljiv zločin in para se morata odločiti, kako bosta reagirala v zvezi z zločinom in neizbežno kaznijo svojih otrok. Do kje seže roka zaščite in ali lahko premaga roko pravice?

Roman je sicer kratek, a vzpostavi mukotrpno vzdušje in napetost, ki bi jo lahko rezal z nožem. Bralcu poraja številna vprašanja odgovornosti, starševske ljubezni in zaščite lastnega otroka. Vprašanja, s katerimi sem se srečevala večkrat ob obravnavi kriminalnih primerov, v katerih so storilci (večinoma moškega spola) priznali krute zločine in so jih starši (večinoma mame) še vedno zagovarjali in bodisi branili njihovo nedolžnost ali pa zagovarjali njihove zločine. Tega nisem razumela že takrat, še manj pa pri tem romanu. Res odpira pomembna vprašanja, sploh pa vprašanje: do kod seže starševska ljubezen?

Verjamem, da ste Večerjo že vsi prebrali, če pa morda je, vsekakor dober tek! Tole je obvezno branje!

Moja ocena: 5/5

LP Ajda