Ko sem pred časom v portalu Goodreads označila, da berem Potterja, mi je prijateljica napisala komentar: A spet? Ta zbirka je ena redkih, ki sem jo prebrala večkrat. No ja. Vsaj prvo knjigo. Od pete knjige dalje v otroštvu nisem nadaljevala in sem zbirko v celoti prebrala šele nekaj let nazaj, sem pa vsekakor v časih ob izidu Kamen modrosti prebrala večkrat, ponovno sem ga brala leta 2020, pred tem še enkrat v angleškem jeziku, danes pa sem zaključila s hrvaško izdajo.
Tokrat je odločitvi botrovala prej hrvaščina, kot pa sam naslov. Želela sem si namreč poizkusiti, če jezik poznam dovolj dobro, da bi prebrala celo knjigo. In seveda je najlažja izbira naslov, ki ga dobro poznam.
O vsebini ne bom kaj dosti razpravljala, saj jo vsi že dobro poznamo. In čeprav jo poznam tako dobro, morda na tej točki že skoraj na vseh točkah vem, kaj bo sledilo, sem se imela še vedno fajn. Malo zato, ker je to zame neko tako nostalgično branje, pa tudi zato, ker je hrvaščina res zanimiv jezik.
Nekaj besed, ki sem jih spoznala na novo, se mi je res vtisnilo v spomin, saj mi je fenomenalno, kako so sestavljene (npr. gorostas = velikan). Prevod se od našega precej razlikuje, saj je Kenda prevajal tudi priimke likov, ki nosijo kakšen pomen. V našem prevodu mi je to fantastično, mi je bilo pa v hrvaškem malo lažje, ker tega ni in bi sestavljene besede in prenesene pomene najbrž težje razumela. Zanimivo mi je tudi, da v hrvaščini Dumbledore Harry-ja vika.
Ne morem niti mimo naslovnice. V Sloveniji smo se odločili za naslovnice ameriških izdaj in so mi (najbrž tudi zaradi nostalgije) res blizu. Bližje, kot britanske prve izdaje. Mi je pa Hrvaška naslovnica izredno všeč. Žal nikamor nisem našla avtorja ilustracije na naslovnici, je pa to trenutno sedma različica naslovnic prve knjige v moji zbirki.
Moja ocena: 5/5
LP Ajda
Comentarios