Fantazija je žanr, ki se mi zdi izredno privlačen in vedno, ko @kat_in_knjige in @blebetanja na Kavi s knjigo pripovedujeta o knjigah iz tega žanra, bi se mu najraje posvetila do konca življenja. Ko pa se kakšne knjige dejansko lotim, vedno znova ugotovim, da mi je ponavadi ideja bolj všeč, kot pa knjige same. In kriva sem samo jaz. Enostavno nimam koncentracije za dolge sage z natančno izdelaninim fantazijskimi svetovi in velikim številom oseb, katerim se bi morala res stoprocentno predati. Zato na področju fantazije še vedno najraje ostajam pri urbani fantaziji in posameznih romanih, ki niso del dolgih serij.
Če se v zgornjem opisu najdeš tudi ti, so Srebrne vezi prava izbira zate. Čeprav se zgodba odvija v izmišljeni deželi - na Raškem, zelo spominja na srednji vek in razen mitoloških bitij, ki se pojavljajo, bralcu ni treba usvajati povsem novega sveta in njegovih zakonitosti. Roman je tako lahko dober uvod v žanr, če se sprašuješ ali je ta zate.
Raški vlada krvoločen knez Jaroslav, ki gre na poti do oblasti prek trupel. Njegova žena je rusalka, ki mu je rodila dva otroka, Tiborja in Milo, ker pa spada med nečloveška bitja, jo ima zaprto, kot ujetnico. Med enim od njegovih vojaških pohodov otroka osvobodita svojo mater, a za to plačata veliko ceno. Ob vrnitvi na grad Jaroslav Tiborja zapre v ječo, Milo pa obljubi v zakon. Ko se ta le temu upre, pobegne z gradu v družbi razbojnikov, ki so prišli na grad, da bi ubili Jaroslava in grad osvobodili. Vodja skupine je Gaber, ki tako kot Mila v sebi skriva številne skrivnosti, ki jima preprečujejo, da bi pustila prosto pot čustvom, ki se v njima porajajo.
Kot že rečeno sem ljubiteljica urbane fantazije in mi sploh neka srednjeveška prizorišča romanov niso preveč ljuba, a sem se z lahkoto potopila v zgodbo in hitro ujela dogajanje. Kaji se pozna kilometrina na področju pisanja fantazije, saj pod psevdonimom @zoeashwood ustvarja že dlje časa. Prav tako ji ni tuj suspenz in ustvarjanje vzdušja. Morda bi si želela nekaj več globine glavnih dveh likov in morda malce več ozadja njune ljubezenske zgodbe, ki vznikne praktično iz ničesar. A najbrž je na 400 straneh težko ustvariti tako prepričljivo ljubezensko zgodbo, kot tudi fantazijsko sago z vojaškim pohodom, bitkami in vsem, kar spada zraven.
Všeč mi je bilo izmenjevanje pripovedovalcev, saj poglavja beremo z vidika Mile in tudi Gabra. Najbolj od vsega pa mi je všeč, da je to res prava slovanska fantazija, s slovanskimi mitološkimi bitji, ki sem jih ma začetku kar malce iskala po spletu. Vseh še nisem poznala. Kar se tiče romantazije kot žanra, je to moje prvo srečanje z njo, predvidevam pa, da je tole dokaj mehka romantazija, saj ni pretirane spolnosti in na splošno je pozornost kar enakomerno porazdeljena med ljubezensko zgodbo in siceršnjo zgodbo romana.
Vsekakor res luštno prvo srečanje z romantazijo, za tiste, ki si jo želijo preizkusiti.
Moja ocena: 3,5/5
LP Ajda
Comments