Karmen Petric - Smrt v rezidenci

Na zasnežen decembrski dan se kriminalist Danilo Toporišič odpravi v graščino, kjer je potekala delavnica pisanja kriminalnega romana pod vodstvom priljubljenega avtorja Vatroslava Lazarevića. Ravno ta je razlog Toporišičevega obiska rezidence - zjutraj je bil namreč najden mrtev v grajskem stranišču, smrt je sumljiva, osumljeni pa so vsi, ki so prejšnjega večera iskali pisateljski "flow." Je bil slavni pisatelj sploh umorjen in če, kdo je storilec? Oziroma, kdo je sploh nedolžen, če sploh kdo?

Karmen Petric smo v vlogi avtorice spoznali prek prvenca, ljubezenskega romana Prste stran. Njen drugi roman jo je ponesel v povsem druge vode in čeprav mi je bil všeč že prvenec, sem se tega romana še bolj razveselila. Kriminalke so še vedno moj najljubši žanr in vedno iščem takšne, ki me uspejo presenetiti.

Sama zasnova romana je preverjena; motiv zaprtega prostora in majhnega ansambla likov, med katerimi se skriva storilec, ni med kriminalkami nič novega. Je pa dejstvo, da ravno ti, preverjeni motivi, lahko hitro izpadejo togo in že stokrat prežvečeno, Smrt v rezidenci pa ni nič od tega. Avtorica nam postreže tako s preskoki v času, z gledišči različnih likov in predvsem zasuki, ki osnovno zgodbo večkrat speljejo povsem stran od umora, ki naj bi bil njeno središče. Jezik je svež in avtorica se večkrat tudi poigra s formo na inovativne načine, prek katerih bralec začuti počutje likov. Več pa zaradi nevarnosti kvarnikov žal ne morem povedati.

To je eden od romanov, kjer nam konec ne prinese tiste želene katarze, ko se zgodba razgrne in razjasni na nek črno-bel način. Namesto jasnega odgovora in zaključka nam ponudi draž in željo po še. In neizogibno vprašanje: kdaj pride nadaljevanje?

Karmen, iskrene čestitke!

Moja ocena: 4/5

LP Ajda