• Ajda

Knjigozavri: Bavbav

Založba KUD Sodobnost slovi po svoji kvaliteti in na mojem blogu sem do zdaj objavila že dva njihova Knjigozavra, ki pa sta bila namenjena malce starejšim otrokom; Mamut in Sara in pozabljeni trg. Tokrat so mi poslali nekaj njihovih slikanic, nad katerimi sem zopet navdušena. Danes vam bom predstavila slikanico, ki govori o temi, ki je blizu mnogim najmlajšim - o strahu. Strah v vseh mogočih oblikah je namreč pri najmlajših skoraj vedno prisoten. Vsak otrok se pač česa boji in to ni nič hudega, je pa fino, če znamo strah prepoznati in se o njem pogovoriti na način, da otroku ne povzročimo še hujše travme. Ena od najpogostejših stvari, ki so obenem tudi najbolj nesmiselne, je ta, da otroka prepričujemo, da se tega in onega ne smemo bati. Ta knjiga na prijazen način govori o strahu in o tem, kako ga lahko vendarle premagamo, ko samo to želimo in smo za to motivirani.


Bavbav

Avtor: Benas Bérantas

Ilustracije: Vilija Kvieskaité

Starostno obdobje: 2-7 let

Črke: male tiskane

Založba: KUD Sodobnost International

Letnik izdaje: 2021

33 strani

Vsebina

Vranček Krakec se boji teme, saj verjame, da ponoči okrog straši Bavbav. Njegov prijatelj veveriček Skokec se boji višine, teme pa ne tako zelo, zato velikokrat prespi pri Krakcu, da ga je manj strah. Nekega večera pa Krakec po nesreči skozi okno vrže svojo lepo oranžno žogo in ker je že noč, se jo s Skokcem odpravita iskat šele naslednji dan. Po poti spoznavata vse mogoče živali in ne boste verjeli - čisto vsaka se nečesa boji. Ko se že po temi vrneta domov pa ugotovita, da imajo tudi najpogumnejša bitja - starši, svoje strahove. Vsak starš se namreč boji za svojega otroka.

Krasna slikanica, ki s sicer zelo preprostim jezikom, ki bo dostopen in razumljiv tudi za najmlajše bralce, nosi zelo močno sporočilo. Strah je najmočnejši takrat, ko mu pustiš, da kroji tvoje življenje. Slikanico svoj čar dodajo tudi izjemne ilustracije, ki s sicer preprostimi čistimi linijami, v modrikastih tonih in s posameznimi barvnimi dodatki, ustvarijo prav posebno, sicer temačno ampak optimistično vzdušje. Zelo všeč mi je tudi dodatek, kjer tudi ustvarjalci knjige povedo česa jih je strah.

Tema

Živali, gozd, strah, tema


Nauki iz knjige

Glavni nauk te knjige je, da je čisto vsakogar na svetu nečesa strah. Ne glede na to ali je otrok, odrasel... vsak se nečesa boji.

Aktivnosti ob branju

Seveda bom povsem dolgočasna in zopet povedala, da je tudi po branju te knjige najboljša aktivnost pogovor. Strah je ena od tistih tem, o katerih se je potrebno največ pogovarjati. Pogovarjamo se lahko o stvareh, katerih nas je strah in predvsem glejmo, da tudi odrasli otrokom priznamo, da se česa bojimo. Zdi se mi, da je zmanjševanje "vrednosti" strahu eden od dejavnikov, ki pripomore k temu, da otok strah še težje premaga, saj nanj naloži se sram - sramuje se tega, da ga je sploh česa strah, če mu damo občutek, da je v tem povsem sam.


Resnično - neresnično

Ta aktivnost nam pomaga razčleniti strah. Vsi strahovi so resnični, to česa se bojimo, pa ni vedno. Ko otroci naštevajo svoje strahove, si stvari zapišemo in jih kasneje natisnemo v obliki sličic. Na tablo (ali plakat) naredimo dva stolpca: resnično in neresnično. Za vsak posamezen strah se z otroki pogovorimo, ali ta stvar, ki se je bojimo (ne strah sam!) sploh obstaja.


Npr. nekdo se boji višine. Ali je višina resnična stvar? Je! zakaj se je bojimo? Ker lahko z višine pademo in se poškodujemo, ker se nam zvrti v glavi ipd. Kako bi si lahko pomagali, da nas je manj strah višine? Držimo se za ograjo, smo pripeti ipd... Kaj pa npr. strah pred morsko pošastjo. Je resnična? Ne! Zakaj se je bojimo? Ker smo jo videli v filmu in je bila strašna. Nam lahko res povzroči kakšno nevarnost? Ne, ker v resnici ne obstaja. Je še vedno strašna in se je lahko bojimo? Seveda!


Kaj naredimo s takšno aktivnostjo? Predvsem pokažemo otrokom, da so vsi strahovi enakovredni, se pa razlikujejo med seboj stvari, katerih se bojimo. Nekaterih stvari se bojimo enostavno zato, ker so res nevarne (višina, elektrika, ogenj, promet) in nas strah obvaruje pred nesrečo, medtem, ko se drugih stvari bojimo predvsem zato ker so strašne (pošast, duh...), v resnici pa nam ne morejo storiti nič žalega, ker ne obstajajo.


Moja prestrašena pošast

Velikokrat se otroci bojijo pošasti, zato se v tej aktivnosti obrnemo v drugo smer - mi sami ustvarimo pošast, ki pa je sama prestrašena. Z otrokom izdelamo pošast, kar čisto prepuščam vaši domišljiji, saj je res lahko kakršnakoli. Nekaj preprostih primerov iz papirja vidite na spodnji fotografiji. Ko otroci izdelajo pošasti, jim določijo imena in povejo, česa se te pošasti bojijo. Na tak način bomo posredno izvedeli tudi česa se boji otroci sami. Mnogokrat je namreč otrokom nerodno povedati o svojih strahovih in jih lažje izrazijo tako, na posreden način.


Kar se tiče strahu je res ogromno priložnosti za pogovor, predvsem pa sproti, ko se določen strah pokaže in ga moramo z otrokom predelati. Prav zaradi tega je to res odlična slikanica, ki bi lahko svoje mesto našla v vsaki igralnici ali domu. Zahvaljujem se založbi Sodobnost za recenzijski izvod, svoj izvod pa dobite na: https://www.sodobnost.com/izdelek/bavbav/


LP Ajda

15 views0 comments

Recent Posts

See All