Današnji Knjigozavri bodo malce drugačni kot sicer, saj govorim o zbirki knjig in ne o eni sami knjigi. Pa tudi sicer rubrika ne bo vsebovala običajnih vsebin, saj bi o tej zbirki rada spregovorila v drugačni luči kot sicer. V Knjigozavrih predstavljam kvalitetno otroško in mladinsko literaturo, ki otroke lahko prek zabavnega branja nekaj nauči, nam, ki z njimi beremo, pa da priložnost za pogovor, za učenje o določenih temah... No, pri Hudi Ajdi pa boste dobili vse prej, kot poučne teme. Oziroma upam, da se iz teh stripov otroci ne bodo učili. Zakaj? Berite naprej.
Zbirka Huda Ajda
Besedilo in ilustracije: Mr. Tan, Miss Prickly
Starostno obdobje: 8-12
Črke: Male tiskane
Založba: Vida
Letnik izdaje: 2020, 2021
Število strani: 4 knjige po 95 strani (stran gor ali dol)
Da so stripi Huda Ajda pritegnili mojo pozornost takoj po izidu, mi najbrž ni treba posebej poudarjati. Že rdečelasa Ajda na naslovnici me je pritegnila, sploh pa opis: "Pripravite se, prihaja Huda Ajda, navihana deklica, ki je daleč od pridne punčke. Dober odmerek črnega humorja in kanček nežnosti: to je pravi recept za Ajdo, nevsakdanjo junakinjo," so povedali pri založbi Vida. In seveda sem morala to knjigo imet. Ob prvem branju pa me je vse večkrat spreletela misel: pa je to res primerno za otroke?
Stripi govorijo o deklici Ajdi, ki ne mara drugih ljudi. Ne mara šole, ne mara ljubezni, upira se pravilom... Rada ima svojega mačka Ajaxa, ker meni, da bo nekoč zrasel v tigra in požrl vse, ki jih Ajda ne mara. Njen najboljši prijatelj je duh iz osemnajstega stoletja - Magnus, ki je pravzaprav namišljeni prijatelj. V šoli gredo Ajdi najbolj na živce sošolka Lana in njene prijateljice in izkoristi vsako priložnost, da jim ponagaja. Poleg tega pa se mora ves čas otepati pozornosti Aljaža, ki je zaljubljen vanjo. Seveda se v stripu pojavijo tudi ajdini starši, pa babica, ki je prava čarovnica (res prava!), v najnovejših delih pa še hrček Fizz, ki ljudi sovraži še bolj kot Ajda in novi sošolec Ludvik, v katerega je Ajda zaljubljena. Skratka prava druščina ljudi, živali (in duhov?), ki Ajdi grenijo življenje ali pa ga ona njim.
Dajmo opravit s slonom v sobi. Ajda ni naš običajni lik iz otroške knjige. Je cinična, sarkastična, na trenutke sadistična in polna črnega humorja (vsaka podobnost z resničnim življenjem je zgolj naključna! haha). Ob stripu sem se jaz kot odrasla oseba odlično zabavala, sem se pa večkrat spraševala, če je tovrsten humor primeren za otroke, saj je na trenutke res precej temen. Temu sem namenila kar nekaj razmisleka, dokler v tem šolskem letu nisem v razred dobila učenca, ki bere in to s precej razumevanja (delam z otroki s posebnimi potrebami in do zdaj še nisem imela v razredu res uspešnega bralca). V januarju sem v šolo prinesla Hudo Ajdo in deček jo je prebiral vsak dan vsaj dva tedna. Tako rad, da sem dokupila še ostale tri dele. Ob branju se je imenitno zabaval, smejal, predvsem pa je razblinil moje skrbi - ni postal sadist, ni postal po Ajdino žleht in ni ponavljal njenega vedenja.
To so bila namreč vprašanja, ki so se mi porajala. Je Ajda preveč hudobna, ima preveč krute ideje, da bi to na pladnju ponudili otrokom, ki bi jih nato posnemali? Odgovor je preprost. Otrok ne smemo podcenjevati. V prvi vrsti je veliko humorja, ki je nadvse smešen nam, odraslim in katerega zaznamo kot izrazito temnega, krutega, otrokom nerazumljivega do te mere, da jim je pač smešno, ko Ajda nekaj zabrusi nazaj, ne razumejo pa povsem vsebine. Vsaj ne na tak način, kot jo razumemo odrasli. Druga stvar je tudi ta, da predstavljanje zgolj pridnih, perfektnih literarnih junakov, ki ne delajo nobenih težav, ki niso nikoli tečni, nesramni, malce hudobni, sarkastični... ni življenjsko. Pa Ajda sploh ni negativen lik, daleč od tega, le ni tiste vrste pridna punčka, kot smo jih morda vajeni, ali pa jih še vedno po tihem pričakujemo. Je samosvoja, odločna, ambiciozna, vzame si to kar želi, reče to kar si misli. Je to slabo? Ne, tudi jaz mislim, da ne. Še vedno je literatura prepolna klišejskih likov. Fantje so pogumni in robustni, deklice so čustvene in nežne. Kaj pa če so deklice, tako kot naša Ajda, tudi pogumne? Tudi malce bolj robustne? Tudi neustrašne? Zakaj pa ne?
Dejstvo je, da so to knjige, ki res niso primerne za najmlajše otroke. Že zato, ker ne bodo razumeli humorja, pa kakšna neumnost, ki jo Ajda naredi res ni za vsaka, sploh za najmlajša ušesa. Za otroke, ki so dovolj zreli, da tovrsten humor razumejo, pa je vsekakor čisto super in zabavna knjiga, ob kateri se boste radi ustavili in nasmejali tudi starši.
Pa še enkrat. Vsaka podobnost z resničnim življenjem je zgolj naključna. Ne, to ni moja biografija. Ne, ne vem, če so me kje opazovali. Ja, tudi meni se zdijo podobnosti naravnost strašljive. ha ha!
LP Ajda