V času okrog izida je bila slikanica Samo še pet minut, ki je izšla pri založbi Malinc, praktično povsod. In povsem zasluženo! Čudovita slikanica z večplastnim sporočilom in prelepimi ilustracijami Polone Lovšin si zasluži vso pohvalo. V začetku maja sem tako nekaj besed o slikanici napisala že na Instagram in dodala, da daljša objava pride kmalu. Konec šolskega leta je zahteval, da je od takrat minilo natanko dva meseca. Ampak bolje pozno, kot nikoli.
Samo še pet minut
Besedilo: Patricija Peršolja
Ilustracije: Polona Lovšin
Starostno obdobje: 4-8
Črke: Male tiskane
Založba: Založba Malinc
Letnik izdaje: 2020
Število strani: 32
Vsebina
Knjiga govori o dečku, ki odrašča brez očeta in po selitvi v mesto je zelo osamljen, saj mama veliko dela, da lahko kolikor toliko normalno živita. Nekega dne ga začne obiskovati moški, ki se dečku predstavi kot stric Pek. Najprej začneta komunicirati skozi kukalo na vratih, nato se družita na hodniku bloka in kasneje tudi izven njega. Po namigih lahko bralec kmalu ugotovi, da je to očitno dečkov odtujeni oče, ki se na tak način vrača v njegovo življenje. Prek pogovorov mu namigne, da niso vsi ljudje sposobni biti dobri starši in za nekatere je zato bolje, da se umaknejo. Nekega dne stric Pek za vedno izgine in se kot vedno poslovi s stavkom: Samo še pet minut. Ko deček odraste v moža, spozna celotno resnico in se zave, da je njegov oče skušal biti oče po svojih najboljših močeh in mu je dal vse kar mu je zmogel dati.
Tema
starševstvo, ločitev, odtujenost
Nauk iz zgodbe
Nekateri ljudje ne zmorejo biti dobri starši in največ, kar lahko za svoje otroke naredijo je to, da se umaknejo. Če starš ni ves čas prisoten, ni nujno slab starš.
Aktivnosti ob branju
Po branju te knjige je po mojem mnenju bistvenega pomena pogovor, saj obravnava dokaj težko tematiko, poleg tega pa so nekatere stvari rahlo dvoumne in jih nujno bolje predelati. Moji učenci niso povsem razumeli bistva knjige in menim, da je tudi sicer samo bistvo zgodbe namenjeno malce starejšim otrokom, morda v prvih razredih OŠ, je bila pa knjiga vseeno otrokom zanimiva. Nekaj pogovora je potrebno ob dečkovem druženju z neznanim moškim, tega se sicer avtorica tudi sama dotakne, kakor sem sama razbrala med vrsticami, pa je dečkova mama za druženja sicer vedela, a se zanalašč z očetom nista srečevala. Pomembno se mi zdi poudariti, da se vsekakor noben otrok ne sme odločati za druženja z neznanimi odraslimi sam in, da je tudi v tem primeru mama za to vedela in (po mojem mnenju) tudi poskrbela za nekakšen nadzor druženj v obliki sosede. Morda sem pikolovska, a sploh pri mojih učencih, ki marsikaj vzamejo zelo dobesedno, so takšne zgodbe tudi odličen povod za pogovor o tem, na kaj mora otrok v odnosu do odraslega paziti.
Pri takšnih temah je pomembno biti izredno rahločuten in opazovati odziv otrok, saj mnogokrat nosijo s seboj zgodbe iz družin, ki jih mi bodisi ne poznamo, ali pa so se otroka dotaknile na čisto svojstven način.
Vsekakor izredno lepa knjiga, čeprav nosi malce težje sporočilo. Založbi Malinc se zahvaljujem za recenzijski izvod, svojega pa si lahko kupite na povezavi: https://www.malinc.si/sl/samo-se-pet-minut/. Velja omeniti še to, da je tudi ta slikanica natisnjena s pisavo, prilagojeno za bralce z disleksijo.
LP Ajda