V obdobju od 14. februarja do 4. marca 2022 na pobudo založbe KUD Sodobnost poteka "Knjigstagram" turneja - Tisoč ptic. Kar 10 knjižnih blogerk bo, vsaka na svoj edinstven način, predstavilo novo slikanico izpod rok domače ustvarjalke, Andreje Peklar. Dobro že poznamo njeno Bubo, pa slikanico Luna in jaz, po branju najnovejše knjige pa sem prepričana, da bo tudi Tisoč ptic čudovito sprejeta med bralci.
Tisoč ptic
Avtorica ilustracij in besedila: Andreja Peklar
Starostno obdobje: 4-10 let
Črke: Male tiskane
Založba: Sodobnost
Letnik izdaje: 2021
Št. strani: 32
Vsebina
V oddaljeni deželi je živel kralj, ki je imel vse; ogromno, trdnjavi podobno palačo in čudovit vrt po katerem so se podile nagajive opice in menda se je po njem sprehajal celo tiger... Imel pa ni ne žene, ne sina, ne hčere. Nekega dne je med veslanjem po jezeru zaslišal čudovito petje neznane ptice, ki je bilo za kralja in njegovo dušo kot topel objem. Želel si je imeti to pesem ves čas ob sebi in njegovi služabniki so se podali v lov za to rajsko ptico, ki bi kralju pela v palači. Kralj je dal izdelati najprej srebrno kleto, a ptica, ki so jo naselili vanjo ni pela. Dodajal je vse več ptic in nazadnje je imel v ogromni, prekrasni zlati kletki tisoč ptic raznih barv in vrst, a pela ni nobena. Nakar vendarle izve za dečka, ki ima v kletki ptico, ki čudovito poje. Deček mu ptico prinese pokazat in kralj začudeno ugotovi, da le ta živi v preprosti kletki, ki pa ni imela vratc. Ptica je zletela iz kletke in čudovito zapela. Takrat je kralj spoznal, da ni nič vredno, če je kletka zlata in umetelno izdelana, dokler so njena vratca zaklenjena. Odprl je vratca kletke in ptice so veselo poletele iz nje. Od takrat dalje mu je v kraljevem vrtu pelo tisoč ptic, kralj pa je dečka, ki je odprl vrata njegovega srca, izbral za svojega naslednika.
Knjiga je napisana izredno lepo, četudi imam občutek, da je glavna vrednost dotične slikanice v ilustracijah. Tudi tokrat Andreja Peklar ni razočarala s svojim značilnim slogom, ki z večplastnostjo ilustracije ustvari prav posebno, izredno barvito vzdušje, ki pa ne deluje kičasto ali prenasičeno. Na več mestih me je ilustracija spomnila na kolaž različnih barv, oblik in tekstur, ki se med seboj prekrivajo, dopolnjujejo in ustvarijo vizualno pripoved, ki skupaj z besedilom ustvari ganljivo in tenkočutno zgodbo.
Priznam, da me je nauk zgodbe na nek način kar malo prizadel, saj si ljudje lahko predstavljamo, kako se počutijo številne ptice, ki jih zaradi svoje sebičnosti in želje po družbi teh zanimivih živali, zapiramo v kletke. Tega sem kriva tudi sama, četudi ima moj papagaj vso svobodo, ki bi jo želel (do meja njegove lastne varnosti seveda), vsi, ki me spremljate na instagramu in poslušate moj podkast pa tudi veste, da je Hodorju čisto super in to glasno izraža tudi s petjem in igranjem na vse mogoče zvončke in ostale predmete iz kletke. :) A kljub vsemu, žal ni za vse živali dobro poskrbljeno.
Seveda pa bistvo knjige ni v tako očitnem sporočilu. Bistvo je, da mnogi ljudje ne morejo "peti," saj so ujeti v druge vrste nesvoboščin. Tudi neprijetne življenjske okoliščine; revščina, ujetost v nasilen odnos, toksično delovno okolje... lahko povzročijo, da človek kaj hitro izgubi občutek svobode in varnosti do te mere, da ni več zmožen izživeti svojih življenjskih potencialov - prav tako, kot ptice iz knjige v kletki niso več zmogle peti.
Teme
svoboda, ptice, odnos do živali, sebičnost
Nauk iz zgodbe
Vsako živo bitje ima na tem svetu svoj namen in v uresničevanju tega namena bi moralo biti svobodno. Nesrečno bitje ne bo nikoli izživelo svojega potenciala, pa najsi bo to ptica zaprta v kletki, ali pa človek ujet v nesrečnih okoliščinah. Ravno zaradi tega ne bi ljudje smeli odvzemati svobode drugim na račun lastnih sebičnih želja.
Dejavnosti ob branju
Kot ob vsaki slikanici, je tudi tule prva priporočena dejavnost pogovor. Ker sem knjigo brala s svojimi učenci, katerim je razmišljanje o svobodi kot taki malce preveč abstraktno in nerazumljivo, smo se pogovorili čisto konkretno o skrbi za ptice in druge živali. Bi bilo prav, da bi ptice, ki so doslej svobodno letale okrog in pele zaprli v kletke? Seveda ne! Pogovarjali smo se o načinih, kako lahko prostoživeče živali opazuješ in skrbiš za njih, brez da bi omejeval njihovo svobodo in jim škodil. Seveda smo omenili tudi, da nekatere živali gojimo posebej za hišne ljubljenčke. Je to dobro ali ne, je druga stvar, a treba je poudariti, da takšne živali ne bi mogle preživet brez nas. Če bi izpustili svojega hrčka ali papagaja, se žal ne bi dobro končalo.
Po pogovoru pa smo se lotili ustvarjanja. Učencem sem na papir narisala ptice brez repa in repe v obliki pahljače. Vsak učenec si je izbral eno temeljno barvo in dobil barvice v različnih odtenkih te barve. Telo ptice so pobarvali s suhimi barvicami. Nato so dobili še rep in vodene barvice. Za repe pa so si lahko izbrali kakršnekoli barve, saj je moral biti rep čim bolj pisan. Ko so pobarvali še repe in so se slednji poslušili, so ptico izrezali iz papirja. Rep smo prepognili na sistem pahljače in ga prilepili na telo ptice.
Še osnove, če boste to želeli izdelati tudi vi s svojimi otroki.
Iskreno se zahvaljujem založbi KUD Sodobnost za povabilo k sodelovanju pro blog turneji. Ob tej priložnosti so izdelali tudi čudovit lonček za čaj z motivom iz slikanice. Lonček in slikanico lahko do konca blog turneje (do 4. 3.) s kodo BLOGTURNEJA kupite po znižani ceni.
LP Ajda