Slikanico o kateri pišem danes, sem uvrstila na svoj seznam želja takoj po izidu. Imela sem takšno srečo, da sem prejela recenzijski izvod in z učenci smo jo takoj prebrali. Slikanica je naravnost čudovita. Morda sem malce pristranska, saj mi je Gorenjska, še posebej ta del, ki je opisan v knjigi, res zelo blizu, a slikanica naredi ogromno uslugo Pokljuki in okoliškim krajem. Izšla pa je tudi v sodelovanju s svetovnim prvenstvom v biatlonu, ki je potekalo prejšnji teden na Pokljuki in njen glavni junak, škrat Jurček, je bil tudi maskota prvenstva. Z učenci smo si prvenstvo ogledali kot publika prek ZOOM-a in so Jurčka takoj prepoznali. O čem pa govori slikanica?
Zaklad pokljuških škratov
Besedilo: Žiga X. Gombač
Ilustracije: Gorazd Vahen
Starostno obdobje: 3-9
Črke: Male tiskane
Založba: Zavod Škrateljc
Letnik izdaje: 2020
Število strani: 28
Vsebina
Škrat Jurček se na gamsovem hrbtu razgleduje po Pokljuki in čudita se temu, kar po čudoviti naravi počnejo ljudje. Eden od škratov je po nesreči na površju izgubil kos rude in, ko so ljudje ugotovili, da se pod površjem skriva pravi zaklad, so začeli po Pokljuki neusmiljeno sekati, izkopavati in uničevati naravo. Škratje so to najprej nemočno opazovali uničevanje njihovega domovanja, a naposled so imeli vendarle dovolj in so ukrepali po svoje. Nad ljudi so poslali strašansko neurje, ki jih je ne le pregnalo, ampak tudi nadvse prestrašilo. Rudo so skrili globoko pod stene visokih gora in odtlej ljudje Pokljuke ne uničujejo več. Narava se je vrnila in je spet čudovita kot prej.
Knjiga je res lep poklon temu lepemu delu naše države. Jezik pisanja je zelo lep, ne preveč otročji in niti preveč zakompliciran. Škratje dodajo pripovedi, ki je sicer ekološko usmerjena, dovolj pravljično in fantazijsko noto, da je za otroke zanimiva. Razplet zgodbe na drugi strani pa je tudi dovolj razburljiv in na nek način grozljiv, da služi kot opozorilo pri ravnanju z naravo. Pri škratih mi je bilo všeč tudi to, da so imeli res povsem običajna slovenska imena. Na ta način na otroke niso naredili vtisa le kot neka bajeslovna bitja, ampak so dali nek občutek, da je vse skupaj čisto mogoče. Da v pokljuških gozdovih pa morda res živi nek škrat Jurček. In, ko smo ga zagledali na ekranu med biatlonsko tekmo, so ga otroci takoj prepoznali. Ravno ta možnost: kaj pa če je vse res? se mi zdi pri pravljicah zelo pomembna, saj v tem primeru pripovedi naredijo čisto drugačen vtis, kot sicer.
Teme
Pokljuka, škrat, ekologija, onesnaževanje, rudnina, rudarstvo, izsekavanje, gozd, ohranjanje narave, gore, Slovenija
Nauki iz zgodbe
Če bomo z naravo grdo ravnali, se nam bo le ta slej ko prej maščevala. S pomočjo škratov ali pa brez njih.
Aktivnosti ob branju
Branje te knjige je odličen uvod v različne aktivnosti s področja ohranjanja narave; veliko sem jih v prejšnjih Knjigozavrih že naštela. Je pa spomladanski čas tudi čas čistilnih akcij. Ne vem kako bo s tem letos, zaradi situacije s COVID-19, je pa vsekakor zelo dobra aktivnost, da se po branju te slikanice z otroki odpravimo ven in v okolici poberemo smeti, ki so jih tja odvrgli neodgovorni ljudje. Še ena aktivnost v katero lahko vodi branje pa je seveda spoznavanje naše lepe države. Idealno bi bilo, če bi se lahko na Pokljuko kar sami odpravili, se pa najdejo številne lepote tudi v neposredni bližini naših domov in zakaj jih ne bi bolje raziskali.
Najlepša hvala zavodu Škrateljc in Žigi X. Gombaču za slikanico. Danes pride na blog še predstavitev založbe: Zavod Škrateljc, v kateri nam bodo povedali več o svojem delovanju. Svoj izvod te krasne slikanice pa lahko kupite na povezavi: https://skrateljc.wordpress.com/zaklad-pokljuskih-skratov-novo/.
Hvala vsem za branje Knjigozavra. Če si boste knjigo izposodili ali pa jo kupili, ste povabljeni, da naredite kakšno fotografijo in jo objavite na Instagram ali Facebook z oznako #knjigozaver. Z veseljem bom opazovala male knjigozavre pri hrustanju knjig! :) LP Ajda