Biografije in avtobiografije so v zadnjem času sila popularne in njih avtorji se na vsak način trudijo biti izvirni in v žanr vnesti kaj novega. Po mojem skromnem mnenju je le redko komu pri tem uspelo biti tako izviren, kot je bila Ksenija Benedetti. Namesto linearnega zapisa o svojem življenju je k sodelovanju povabila 75 ljudi, ki so ji postavili vsak po tri vprašanja o njenem življenju. Le ta je kasneje združila v smiselna poglavja; od otroštva, do študija, dela v Protokolu, ... in svojo zgodbo povedala prek odgovorov nanje. Njeni izpraševalci so najrazličnejši ljudje; od njenih družinskih članov, sodelavcev, znanih Slovencev ...
Ksenija je zame od nekdaj sinonim za Protokol in čeprav službe vodje protokola RS že od l. 2018 ne opravlja več, je to najbrž ena od vlog, ki jo je v javnem prostoru najbolj zaznamovala. Iz knjige pa izvemo, da je Ksenija še veliko več in ta ženska je "rockstar," vam povem. In po tem, ko sem brala biografijo njenega moža, mi je povsem jasno, da sta ti dve duši morali končati skupaj. Ker sta to dve od najbolj razgibanih in neverjetnih življenjskih zgodb, kar sem ju prebrala.
Knjiga je polna anekdot tudi iz njenega službovanja pri Protokolu in čeprav se za politiko sicer ne zanimam, se mi je ozadje protokolarnih zadev zdelo izjemno zanimivo. Z go. Benedetti sem se tudi sama srečala med njenim službovanjem. Ob prazniku pridružitve Primorske k matični domovini je v Goriških brdih potekala proslava, na kateri je catering skrbelo gostinstvo, pri katerem sem delala prek študentskega servisa. Benedettijeva je pred prihodom predsednika vlade prišla na prizorišče, "pregledala" vso strežno osebje in izbrala, kdo bo bolj spredaj, na vidnejših pozicijah, nato pa nas obvestila, da prihaja PV, ki se bo najprej pred proslavo umaknil v svoje prostore, na poti tja pa bo šel mimo nas. Med tem naj ga ne odgovarjamo, pač stojimo tam in to je to. Seveda, vse razumljivo. Dokler bivši PV ni prišel v spremstvu Ksenije in ostalega spremstva, in ena od sodelavk, ne preveč bistra, najbrž, ma ves glas vzklikne: DOBER DAN, GOSPOD PREDSEDNIK! Ta se ustavi, obrne in zasmeje, reče dober dan. In gre naprej.
Ta anekdota mi bo ostala v spominu, saj se mi zdi odličen sinonim za vse, kar protokol in delo z njim pomeni. Stroga pravila, vnaprej določeno vedenje, ki se sme ali ne sme, na koncu pa so vpleteni zgolj in samo ljudje, ki pač delajo človeške napake in se čisto po človeško kdaj odzovejo v neskladju s protokolom. In tudi odziv na ta neskladja in "napake" je lahko povsem človeški. In tudi takšne anekdote v knjigi opisuje avtorica, ki poleg resnosti in (še enkrat) energije totalne rokovske zvezde, ki postroji še tako visoke in še tako kronane glave, premore tudi veliko mero človeškosti in smisla za humor.
Zelo zanimiva in hitro berljiva knjiga v formi, ki je doslej še nisem poznala.
Moja ocena: 4/5
LP Ajda
Comments