Mali črv Oto živi na moji knjižni polici že vse od začetka lanskega leta, ko je začel glodati našo knjižno sceno. Sem in tja sem se že nasmejala ob kakšni pesmi, v celoti pa sem knjižico prebrala šele v teh dneh. Če želite razumeti, zakaj čutim toliko ljubezni do žužkov, naj vam povem, da je bila moja najljubša revija iz otroštva Mrgolazen, isti naslov pa je nosila moja prva pesem, ki je bila objavljena v šolskem časopisu. Skratka, o gomazečih bitjih od nekdaj zelo rada berem in poslušam in Oto ni nobena izjema.
Naslov: Mali črv Oto in druga golazen
Avtorja: Lovro Matič, Tomaž Lavrič
Založba: Mladinska knjiga
Moja ocena: 3,5/5
Hudomušne pesmice opremljene z ilustracijami Tomaža Lavriča govorijo o raznih drobcenih bitjih, o katerih velikokrat ne razmišljamo kaj preveč. Vsaka pesem nosi poleg humorja še močno sporočilo, ki lahko veliko nauči tudi človeška bitja. Pesmi same so na prvi pogled lahko zelo enostavne, s preprosto rimo, ki večkrat deluje "na prvo žogo," a kot že rečeno, večina nosi precej globlji pomen, razen nekaj takih, ki so namenjene zgolj temu, da se jim nasmejimo.
Ne bom lagala, da so mi bile čisto vse všeč. Nekako bi rekla, da se všečnost stopnjuje, ko se bližamo koncu knjige. Je pa vsekakor to zbirka, ki naredi vtis. Najbrž enako na mlajše, kot na odrasle bralce. In ravno o primernosti knjige glede na starost se je dosti debatirali. Pri založbi je uvrščena med otroško literaturo, čeprav si upam trditi, da je vsekakor primernejša za odrasle. Že že. Otroci veliko humorja ne bi razumeli tako, kot ga razumemo odrasli, je pa vendarle nekaj tematik, ki so za mlajše bralce malce manj primerne.
Od lanskega januarja je izšla že druga knjiga iz zbirke, Mala vešča Lučka, v letošnjem letu pa prihaja tudi tretji del. Nedvomno prijetna osvežitev na slovenskem tržišču, ki otrokom pokaže, da ne rabijo biti vse pesmice le resne in "lepe," ampak so lahko tudi smešne in malce ogabne.
LP Ajda
Comentarios