Biografije nikoli niso bile moj priljubljen žanr. Najbrž zato, ker sem jih brala redko in še takrat sem posegala po napačnih. Po tistih z vrtčevskim načinom pripovedovanja; In potem sem ... in potem je ona ... In potem smo ... No, v letošnjem letu sem po naključju prebrala kar nekaj biografij in spominov ljudi iz najrazličnejših področjih in ugotovila, da so lahko branje, ki ti ponudi ogromno; tako razvedrila in zabave, kot tudi spoznavanja drugačnih načinov življenja in številnih lekcij, ki so se jih na lastni koži naučili drugi ljudje. In knjiga Govorim nudi vse našteto.
Marko Verdev mi doslej ni bil poznan. Predvsem zato, ker se ga slovensko estrado ne zanimam kaj dosti, za poslovni svet pa še manj. Že po opisu knjige sem dojela, da gre za izven serijskega človeka, ki se ne pokori družbenim normam in branje njegove življenjske zgodbe me je v to le še bolj prepričani. Marko je direktor uspešnega podjetja, oče, bivši mož ženski in ponovno mož moškemu. Je tudi nekdo, ki je v svojem življenju preizkusil skoraj vse, tudi seks, droge in rokenrol v vseh različicah. In predvsem nekdo, ki se ničesar od tega ne sramuje, saj je vse del njegove poti in njega, kakršen je sedaj.
Knjigo sem v majhnem delu poslušala v zvočni obliki na portalu @beletrinadigital , kjer jo bere Marko sam. Tudi to je bila zanimiva izkušnja, čeprav sem večji del knjige dokončala v fizični obliki. Ker se res na zelo direkten način dotika nekaterih precej kočljivih tem, je prav poseben občutek, ko slišiš o tem govoriti njega samega.
Knjiga je izredno neposredna, tako v izbiri informacij, ki jih deli z bralcem, kot tudi v načinu, kako jih poda. Slišala sem očitek, da je vulgarna. Res da velikokrat uporablja sočen jezik, sploh kar se tiče spolnosti, a o spolnosti protagonist govori na dva načina. Spolnost kot izraz ljubezni ima zanj drugačno vlogo in vrednost, kot spolnost za potešitve neke šle in golega nagona. V primeru, ko opisuje slednjo je precej bolj sočen v izražanju in najbrž po mnenju koga vulgaren, a zdi se mi, da je tu spet v igri odnos, ki ga imamo do spolnosti same.
Še vedno nam je ob teh temah nerodno, zavijamo jih v neke sinonime, a vsak seks pač ni ljubljenje. In ob vsem ostalem, kar se dogaja po svetu, mi vse bolj odzvanjajo v ušesih verzi Adija Smolarja:
"Čist mirno lahko rečem: posilstvo, umor,
streljanje, obešanje, klanje, zakol.
Če drl se bom: "VOJNA"" bo cenzorjem prav.
Če šepnil bom: "fuk", vik in krik bo nastal!"
Strinjam se sicer, da bi se kaj lahko povedalo drugače, a kljub vsemu knjiga dostavi, kar je obljubila. Sicer ni ena od mojih najljubših knjig tega leta, ker me večji del tematik o poslovnem svetu res ne zanima preveč, je pa zagotovo dober pogled v povsem drugačen način življenja.
Moja ocena: 3,5/5
LP Ajda
Comments