• Ajda

Najljubše knjige iz otroštva znanih Slovencev

Prejšnji teden je na blogu potekala serija Počitnice s Knjigozavri, ko sem vsak dan jesenskih počitnic predstavila eno otroško knjigo. No, zaradi vsem znanih razlogov so se jesenske počitnice podaljšale še za en teden, moja akcija pa tudi, zato lahko že jutri pričakujete nove Knjigozavre in tako tudi vsak naslednji dan do petka. Za danes pa sem vam pripravila prav posebne Knjigozavre. Idejo mi je dala prijateljica Eva in ker se mi je zdela res dobra, sem šla takoj v akcijo. Znane Slovence sem povprašala, katera je bila njihova najljubša knjiga iz otroštva oziroma mladosti. Dobila sem cel kup zanimivih odgovorov in komaj čakam, da jih preberete. Otroci, vi pa le malo napnite ušesa! Tudi vaši vzorniki so kot otroci radi brali!

Začnimo najprej s športniki.


Darko Đurić

je naš najuspešnejši športnik invalid. Je dvakratni svetovni prvak v plavanju, udeležil se je olimpijskih iger in vseh večjih športnih tekmovanj, v letošnjem letu pa je plavalna očala obesil na klin. Letošnje leto ne prizanaša niti športnikom, saj je COVID-19 preprečil olimpijske igre, katerih bi se moral udeležiti tudi Darko. Ker tega cilja ni bilo več na obzorju, se je odločil posvetiti drugim rečem in zasnoval portal Sporthify Marketplace (https://www.sporthify.com/), ki povezuje ponudnike storitev in uporabnike na področju športa. Na tak način bodo športniki lažje prišli do dobrih trenerskih in drugih ekip in obratno.


Darko je za blog povedal, da je bila njegova najljubša knjiga iz otroštva Plačilo za viteštvo, avtorice Rosemary Sutcliff. O knjigi je povedal tole:


"Knjiga Plačilo za viteštvo je ena izmed mnogih, ki so me v obdobju nekje do sedmega razreda osnovne šole odnesle v svet vitezov, srednjeveških bojev in dogodivščin grajskih ljudi. Avtorica na sicer lahkoten način pripoveduje o precej težkem življenju ljudi in nižjega plemstva v 12. Stoletju. Zakaj me je knjiga sploh tako pritegnila? Že rahlo romantično opisovanje časti, prijateljstva in domoljubja glavnih junakov, je zapisano na tako lahkoten način, da te knjiga kljub nekaterim težkim izkušnjam na koncu ne pusti v šoku, ampak sproščenega. Knjigo priporočam vsem mladim bralcem, ki se radi skozi pisano besedo prelevijo v viteške junake."

Nataša Gorenc

je športnica "z druge strani," saj se ukvarja z osebnim trenerstvom. Je pozitivna in energična oseba, ki je po ločitvi od moža ostala sama s tremi otroki, a je ta življenjska izkušnja niti malo ni spravila na tla. Začela je graditi svojo kariero in se do današnjega dne uveljavila kot ena najbolj znanih fitnes in osebnih trenerk. V spominu nam je ostala po svoji odločnosti v televizijskem šovu The Biggest Loser, pa po svojem širokem nasmehu in bujnih kodrih. Natašo in njen online vadbeni program pa najdete na povezavi: https://fit.si/


Nataša mi je zaupala kar tri priljubljene knjige iz svoje mladosti; Mi, otroci s postaje ZOO (Christiane F.), Koča strica Toma (Harriet Beecher Stowe) in Moj prijatelj Piki Jakob (Kajetan Kovič). O njih je povedala tole:


"Zelo rada in ogromno sem brala kot otrok...Ena najljubših knjig iz mladosti je bila Koča strica Toma pisateljice Harriet Beecher Stowe...Knjiga govori o časih suženjstva v Ameriki, Zgodba o življenju črncev v obdobju suženjstva v Ameriki. Knjiga je veliko pripomogla k temu, da je bilo suženjstvo v ZDA odpravljeno, pa čeprav je bila potrebna tudi državljanska vojna. Knjiga opisuje dve možni poti, ki so jih imeli na izbiro temnopolti v južnih državah. Ali se podrediti sistemu, ali pa pobegniti...

Prav tako me je zelo prizadela knjiga Mi otroci s postaje Zoo, Christiane F., ki govori o dekletu, ki je padla v brezno drog... Zelo odkrito pripoveduje svojo tragično zgodbo, ki se dogaja na Berlinski postajo Zoo in je zelo aktualna tudi za ta čas...kot opozorilo vsem mladim, da se drog izognejo!

Najljubša otroška pa Piki Jakob, zato imam tudi sina Jakoba!"


Maruša Mišmaš Zrimšek

je naša vrhunska športnica, atletinja in aktualna nosilka državnega rekorda v teku na 3000 metrov zapreke. Udeležuje se vseh pomembnejših tekmovanj in se pripravlja na olimpijske igre, ki bi morale biti letos v Tokiu, a so se zaradi epidemije prestavile predvidoma na prihodnje leto. Februarja letos je postavila svetovni rekord v disciplini 2000m zapreke v dvorani, julija dva državna rekorda (2000m zapreke in 3000m), septembra pa še državni rekord v disciplini 3000m zapreke v dvorani. Več o Maruši si lahko preberete na: https://marusamismas.si/.


Marušo sem pozabila vprašat, če ji je bila kdaj všeč Pekarna Mišmaš, Svetlane Makarovič, saj ji skoraj pritiče glede na priimek :) Mi je pa povedala, da je bila velika ljubiteljica serije Harry Potter, avtorice J. K. Rowling. O knjigah je povedala tole:


"Moje najljubše knjige v otroštvu so bile knjige o Harryju Potterju. Oboževala sem vse knjige in zvečer kar nisem mogla nehat brat. Najbolj mi je pri srcu 3. del (Jetnik iz Azkabana), ker sem jo dobila za darilo od očeta. In ker sem jo imela doma, sem jo večkrat prebrala (ostale sem si izposojala v knjižnici)."


Maruša je dodala še to, da je veliko večji užitek brati knjige, kot pa gledati filme o Harryu Potterju. Hm, me je spomnila na mojo letošnjo zaobljubo, da ponovno preberem vse knjige. Ostala sem pa pri četrti. No, zdaj vem katera bo naslednja knjiga, ki jo bom vzela v roke.


Pa iz športa skočimo še malo v glasbene vode. Po najljubših knjigah iz otroštva sem povprašala slovenske glasbenike in dobila kar nekaj zanimivih odgovorov.


Alya

je slovenska pevka, ki je pravzaprav poosebljenje slovenske glasbene scene moje mladosti. Le kdo si ni prepeval njenih hitov A veš, Zvezda večera, seveda dobro znanji Brazil, v zadnjem času pa si popevamo njen hit Dobro jutro življenje. Alya je od nekdaj znana kot energijska bombica, ki je vedno s sabo prinesla en širooooook nasmeh in eksplozijo barv in dobre volje. Te dni jo lahko spremljaš na: http://alya.info/ in na družbenih omrežjih.


Kot mnogi od nas, je tudi Alya rada prebirala serijo Pet prijateljev, avtorice Enid Blyton. O njej mi je povedala tole:


"Ker sem bila od nekdaj avanturist, sem kot otrok oboževala knjige 5 prijateljev. Prebrala sem jih večkrat, še zdaj postanem ob misli na njih kar dobre volje."


Anže Zavrl

je član skupine Gadi, ki jo poznamo po hitih Malo, malo še, Poslovni oglas, Bejbi in drugih. Ukvarja se z narodno-zabavno glasbo, Anžeta pa poznam še iz časov, ko sva na Gimnaziji Ledina skupaj pela v pevskem zboru. Ne vem sicer, če se tega še spomni, jaz pa se prav dobro spomnim, da so Gadi že takrat obstajali in igrali na raznih prireditvah, tudi šolskih. Ko jim je uspel preboj na slovensko narodno-zabavno sceno, sem bila toliko bolj vesela, saj so se zanj trudili in si ga priborili z delom in izkušnjami. Anže v ansamblu igra diatonično harmoniko. Zdaj že mož in očka, je po poklicu učitelj razrednega pouka, poučuje pa tudi diatonično harmoniko in več o tem izveste na njegovi Facebook strani: https://www.facebook.com/anzezavrl01/.


Anže je eden tistih, ki ga v mladosti branje ni preveč zanimalo. Povedal mi je, da se iz otroških let spomni branja serije Pet prijateljev, prizna pa, da je več začel brati šele kasneje.


Ditka

je simpatična Korošica iz Prevalj, ki je na slovensko glasbeno sceno prodrla z uglasbitvijo pesmi Ferija Lainščka; Ne bodi kot drugi. To je zagotovo postala ena tistih pesmi, ki je s pomočjo Ditkinega glasu in interpretacije dobila svoje mesto v slovenskem kolektivnem spominu in verjamem, da bo nekoč spadala med klasike, ki jih bomo prepevali na druženjih in ob različnih priložnostih. Po izobrazbi sicer delovna in Bobath terapevtka, je ljubezen do glasbe podedovala po očetu. Kantavtorica, pevka in skladateljica pa v slovenskem glasbenem prostoru predstavlja nekaj novega, saj je znana po sodelovanju s pesnikom Ferijem Lainščkom, s katerim prirejata skupne literarno-glasbene večere. Več o simpatični Ditki lahko izveste na: https://www.ditkamusic.com/.


Ditka je ena tistih, ki se iz otroštva spomni knjige, ki je postala že prava slovenska otroška klasika; Kdo je napravil Vidku srajčico, avtorja Frana Levstika. O njej je povedala tole:


"Zelo veliko smo brali, ko sem bila majhna. Spomnim pa se, da mi je bila ena ljubših knjiga Kdo je napravil Vidku srajčico Frana Levstika. Že kot majhni deklici se mi je zdelo tako lepo, da si med sabo pomagamo. Živali, ki so Vidku zašile srajco, so se mi zdele tako prijazne... in ob tem sem se vedno prijetno počutila. Spominjam se tudi lepih ilustracij, ki so gotovo dodatno prispevale k temu, da mi je bila knjiga tako všeč."

Sašo Avsenik

po mojem mnenju sploh ni imel izbire glede tega, kaj bo počel v življenju - glasba mu je bila položena že v zibko in nič se ne bi čudila, če bi izvedela, da je harmoniko igral preden je shodil. No, v resnici se je začel za harmoniko zanimati čisto malo kasneje, pri štirih letih, ko je pri igranju opazoval starega očeta, svetovno znanega Slavka Avsenika. Pri osmih letih ga je stara mama vpisala v svojo glasbeno šolo za harmoniko. Konec srednje šole je Sašo ustanovil svoj ansambel; Ansambel Saša Avsenika in pravi, da je zelo vesel, da kot velik ljubitelj Avsenikove glasbe, lahko le to tudi izvaja. Upa, da z ansamblom nekoč obide cel svet in jaz verjamem, da mu bo nekoč to tudi uspelo. Več o ansamblu si lahko preberete na: http://www.saso-avsenik.com/.


Pri Avsenikovih pa se očitno ni veliko le pelo in muziciralo, ampak tudi bralo. O svojih najljubših knjigah iz otroštva je vedno nasmejani Sašo povedal, da je bila ena od njih zagotovo Piki Jakob, nadaljeval pa je:


"Sicer smo imeli 2veliki knjigi Grimmovih pravljic in slovensko zbirko: Zlata ptica, Muca Copatarica, Miškolin... Zdaj, ko sem se spomnil, jih bom lahko še svojima punčkama bral."


Omar Naber

je še eno od imen slovenske glasbene scene, ki ga ni treba posebej predstaviti. Z glasbo se Omar ukvarja že od svojega 16. leta, zmaga na Bitki talentov leta 2004, pa ga je predstavila širši Sloveniji in takoj je postal ljubljenec občinstva. Z zmago si je priboril mesto na Emi in tam tudi zmagal. Slovenijo je na Eurosongu leta 2005 predstavljal z lastno skladbo Stop. Eurosonga se je udeležil še enkrat leta 2017 s skladbo On my way. V vseh teh letih je ostal na slovenski glasbeni sceni kot kvaliteten in spoštovan avtor in izvajalec. Več o njegovih projektih izveste na: http://omarnaber.com/.


Omar je eden tistih, ki so v mladosti najraje brali Mikija Mustra in o svoji izkušnji je povedal tole:


"Moja najljubša zbirka je bila "Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika", ki jih z veseljem v roke primem še dandanes. Sicer je to strip, ampak za mladega mene takrat zelo poučno gradivo zaradi velike dinamike v dogajanju in bogatega besednega zaklada avtorja Mikija Mustra."

Špela Grošelj

pa je tako kot Omar še ena od glasbenic, ki ne potrebuje prav veliko predstavitve. Svojo glasbeno pot je začela v otroškem pevskem zboru RTV Slovenija, leta 2002 pa je postala članica takrat izredno priljubljene najstniške zasedbe Foxy Teens. Dve leti kasneje se je pridružila zasedbi Atomik Harmonik, po šestih letih uspešne skupne poti, pa se je podala na samostojno glasbeno pot in vse od takrat uspešno ustvarja sama. Večkrat se je preiskusila tudi kot TV voditeljica, nazadnje v šovu The Biggest Loser. Plesala je v zadnji sezoni šova Zvezde plešejo, pred dnevi pa izdala novo pesem, duet z Domnom Kumrom z naslovom Vino in kitara, za katerega je posnela tudi videospot. Več o njenem delu izveste na: https://www.spelagroselj.com/.


Špela je med drugim tudi ljubljenka družabnih omrežij, ki jih polni s svojo "ameeeeejzing" energijo in realnim pogledom na življenje. Je ena redkih, ki se jih ni sram pokazati tudi brez ličil in ob slabih dnevih, kar pri njej zelo cenim. Povedala mi je, da je bila njena najljubša knjiga v otroštvu Matilda, avtorja Roalda Dahla, saj se je z glavno junakinjo najlažje poistovetila.


Challe Salle

je eden najvidnejših obrazov slovenske glasbene scene v zadnjem času, priljubljen predvsem med mladimi, kar mu tudi ustreza. Challe oziroma Sašo, kakor mu je v resnici ime, je namreč zavezan k temu, da je mladim zgled in jih spodbuja k temu, da dosegajo svoje sanje. Njegov glasbeni žanr je hip hop in čeprav za reparje to ni značilno, Sašo v svojih besedilih ne uporablja več kletvic. V spominu mi je ostal njegov citat iz oddaje z Vesno Milek, ko je povedal, d so "kletvice le izraz pomanjkanja besednega zaklada." Mladim je zgled tudi z zdravim načinom življenja; vse življenje se ukvarja s športom, ne pije alkohola in ne kadi. Poznamo ga po pesmih Lagano, Poln kufr, Letim in Legenda. Več o njem si lahko preberete na povezavi: https://challesalle.si/.


Tudi mišičasti Challe Salle, ki je po izobrazbi fitnes inštruktor, pa je v otroštvu rad bral.


"Najraje sem bral knjige iz zbirke 5 prijateljev. Gre za zbirko 21 knjig kjer otroški detektivi doživljajo različne pustolovščine."

Raubarji

so narodno-zabavni ansambel, ki se vse bolj uveljavlja na naši glasbeni sceni. Fantje so najbolj znani po svojih narečnih popevkah, ki so bile večkrat nagrajene. Pesem Čez Poljanske griče je v tistih krajih že skoraj ponarodela; če ne verjamete se odpravite na kakšno veselico v Poljanski dolini in prisluhnite, kako vsi do zadnjega znajo celo besedilo na pamet. Zadnji uspeh je bila uvrstitev v finale tekmovanja Slovenska polka in valček, s polko Tako posebna. Žal je zaradi aktualne situacije tekmovanje prestavljeno za nedoločen čas. Fantje, ki skupaj ustvarjajo od leta 2014, so v tem času izdali CD in posneli več videospotov; zadnjega z naslovom Obvoznca so izdali le nekaj tednov nazaj. Več o njih izveste na: https://www.facebook.com/raubarji/ .


Navihani fantje so mi o svojem bralnem okusu povedali takole: Blaž Jenkole, ki v ansamblu igra harmoniko, je kot otrok najraje prebiral reviji Gea in Pil, pa strip Indijanček na zadnji strani Ognjišča, kar se tiče knjig pa je najraje posegel po Novohlačnikih in Prigodah Toma Sawyerja. Miha Križnar, glavni vokalist in kitarist je prav tako rad bral Novohlačnike, poleg tega pa še Pet prijateljev, Visoško kroniko in Robinsona Crusoe-ja. Miha Gabršek, ki v ansamblu prav tako skrbi za vokale, pri zabavni glasbi pa sede za bobne, se pridružuje predhodnikoma le, da je sam najraje prebiral Harryja Potterja, po katerem rad poseže še danes. Njegov brat Andrej Gabršek, ki igra bas kitaro in bariton, pa se strinja z vsem povedanim, saj je tudi sam najraje bral Novohlačnike, Pet prijateljev in Harryja Potterja.


Uroš in Tjaša

sta glasbeni duet, ki ga sestavljata zakonca Uroš Steklasa in Tjaša Hrovat Steklasa. Oba sta bila že pred skupnim delovanjem uveljavljena glasbenika na slovenski glasbeni sceni; on kot član Ognjenih muzikantov, ona kot pevka Ansambla Jureta Zajca. Ko sta postala par, sta večkrat skupaj tudi zapela ob spremljavi Uroša na kitari in porodila se je zamisel, da stopita na samostojno glasbeno pot. Odločitev je bila vsekakor pravilna, saj sta postala eden najbolj priljubljenih duetov na slovenski glasbeni sceni. V normalnejših časih so jima sobote zapolnjevale predvsem poroke, saj se ogromno parov odloča za njuno petje na civilnem ali cerkvenem obredu. V teh dneh delata še zadnje korake pri izidu samostojnega albuma, ki bi moral iziti z velikim koncertom, a zaradi trenutne situacije so se načrti malce spremenili. Na dan izida albuma, 17. novembra, bosta za poslušalce pripravila koncert kar iz svojega doma. V zadnjem času sta posnela videospot za pesem Zaljubljen par, danes pa je v spomin svoji mami Vilmi, ki je umrla letos spomladi, Tjaša objavila videospot za pesem Pesem za mami, ki je priredba pesmi Če bi bil danes. Pesem je Tjaša posnela z Ognjenimi muzikanti in je takrat govorila o tem, kako je mami premagala težko bolezen. Žal je usoda želela tako, da je pesem danes postala poklon maminemu življenju in spomin nanjo. Več o Urošu in Tjaši izveste na: http://www.urosintjasa.si/.


Tudi Tjaša in Uroš sta rada brala. Kot otroku je bila Tjaši najbolj všeč Sapramiška Svetlane Makarovič, medtem, ko je imel Uroš že takrat poseben okus. Njemu je bila namreč najljubša knjiga Pravljica o Vanču avtorja Ivana Potrča. Pravi, da mu je to partizansko pravljico brala njegova babica in knjigo ima še vedno v lasti. Najbolj se spominja mačka Mrnjava, ki bi umrl, če bi na smrt samo pomislil.

Iz glasbenih lestvic pa preklopimo na televizijske in radijske programe. O njihovih najljubših knjigah iz otroštva, sem namreč povprašala tudi znane obraze in glasove, ki nas nagovarjajo s televizijskih ekranov in radijskih sprejemnikov.


David Urankar

je tisti prijeten voditelj, ki nas je zjutraj pozdravljal v oddaji Dobro jutro in vodil oddajo Avtomobilnost. Vodil je številne oddaje in prireditve, zaradi svojega videza pa se je seveda preizkusil tudi v manekenskih vodah. David je človek z veliko mero odgovornosti, zato se je večkrat udeleževal dobrodelnih akcij in bil tudi pobudnik le teh, sodeloval je v kampanji 40 dni brez alkohola in večkrat vodil dobrodelni tek na Kristalno palačo. Davida lahko spremljaš na: https://www.instagram.com/david.urankar/, njegov podkast pa lahko poslušate na: https://podcasts.apple.com/si/podcast/gospoda/id1535598780?i=1000496764128.


David je svojih bralnih navadah iz otroštva, katere z ženo Ajdo Rotar Urankar uspešno prenašata tudi na sinova, povedal tole:


"Najbolj se spomnim pravljice, mislim da je ljudska, Janček Ježek. Se mi zdi, da bi vsaj kakšen del znal celo na pamet povedati. Pa klasike, kot so Maček Muri, Zvezdica Zaspanka, Miškolin, ... in pravljice za vsak dan za 4 letne čase! Preverjeno vse znova deluje tudi pri Liamu in Nelsu."


Jure Godler

je eno od imen na katere pomislimo, ko se v Sloveniji pogovarjamo o komediji. Skladatelj po izobrazbi je v glasbeni šoli spoznal Tilna Artača, s komer ga je družilo imitiranje učiteljic. V tem sta bila očitno dobra, saj sta si s Tilnom najprej v oddaji Tistega lepega popoldneva prislužila rubriko 5 minut slave, nato pa sta bila povabljena k soustvarjanju oddaje Radio GA-GA in sodelovanju pri oddaji Hri-Bar. Od leta 2015 dalje vodi oddajo Ta teden z Juretom Godlerjem na Planet TV, z letošnjim letom pa je postal voditelj kviza Milijonar. Letos je izdal svoj knjižni prvenec, satirično kriminalko z naslovom Casino Banale, ki jo lahko naročite na povezavi: https://www.primus.si/casino-banale/.


Jure je eden tistih, ki so v mladosti oboževali zbirko Časovni stroj. O njej je povedal tole:


"Knjige iz otroštva, ki so mi najbolj ostale v spominu, so iz zbirke Časovni stroj. Popolnoma sem bil navdušen nad njihovo interaktivnostjo, saj smo, kot bralci, lahko izbirali potek zgodbe in skakali naprej in nazaj v času."


Jože Robežnik

je še eden od vsestranskih ustvarjalcev, ki pa ga najbolj poznamo iz oddaje Vikend paket, ki jo vodi v družbi Bernarde Žarn. Vse bolj se uveljavlja kot ustvarjalec video vsebin, saj ima na YouTube-u uspešen kanal z imenom JocoHUd, kjer ustvarja različne video vsebine. Med drugim oddajo Stvar, ki jo z njim soustvarja Anže Tomič. Ustvaril je tudi več videov na temo internetne varnosti, na katere je še posebej ponosen. Sledite mu lahko na: https://www.youtube.com/channel/UCODceZ9cn4IFctSBV1A1nUQ.


Jože je povedal, da se iz otroštva spomni Svetega pisma v slikah, ki je imelo res lepe ilustracije in pa slikanice Piki Jakob. Slednje predvsem zato, ker jo je počečkal s tadebelim flomastrom. Ups, Jože... To pa ni bilo lepo :D


Zvezdana Mlakar

je ena redkih slovenk, ki ne bi potrebovale priimka. Njeno ime je že samo po sebi postalo skoraj blagovna znamka. Gledališka in filmska igralka, članica ansambla ljubljanske Drame, je znana tudi kot aktivistka in zagovornica naravnega načina življenja. V zadnjem času na RTV Slovenija vodi večerno pogovorno oddajo z naslovom Zvezdana, v kateri intervjuja znane osebnosti. V svojem pogovoru z Leo Mederal je sicer rekla, da ona ni novinarka ali voditeljica, je le igralka, ki trenutno opravlja takšno delo. Kljub temu sem mnenja, da je tudi kot voditeljica odlična, predvsem pa s svojim osebnim pristopom in lastno odprtostjo pri gostih vzbudi zaupanje, da se tudi oni bolj odprejo. Njeni intervjuji so zato izredno čustveni in intimni. Ogledaš si jih lahko na povezavi: https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/173250648.


Zvezdanine najljubše knjige iz otroštva so Vodovnikova vesina in V puščavi in goščavi. Poleg tega je rada prebirala tudi vsa dela Astrid Lindgren, še posebej Ronjo, razbojniško hči in vse vrste pravljic.


Robert Roškar

pa je eden tistih radijskih glasov, ki nas pozdravljajo z valov Radia 1. Tekom kariere se je večkrat preizkusil tudi kot TV voditelj, priljubljen pa je tudi na socialnih omrežjih, kjer ima na instagramu serijo Roškarjeve dileme, v kateri znanim Slovencem zastavlja različna vprašanja. Sledite mu lahko na: https://www.instagram.com/robert.roskar/


Tudi Robert je v otroštvu najraje bral serijo Pet prijateljev, o kateri je povedal tole:


"Nobene konkurence ni; jaz sem oboževal Pet prijateljev. Nisem bral po vrsti, ampak sem najprej prebral knjigo Na potepu. Spomnim se, da je bila zelene barve. Prebral sem vseh 21 knjig in vse sem prebral vsaj štirikrat. Še zdaj znam naštet na pamet vsa štiri imena: Julian, Anne, Dick, George oziroma Georgina, Timmy oziroma Timothy pa je bilo ime psu. Tega ne bom nikoli pozabil; ves čas so pili ingverjevo pivo, jaz še danes ne vem kaj je ingverjevo pivo, ampak bi rekel, da je to nekaj brezalkoholnega, ker to so bili otroci. Meni je bilo to vse zelo zanimivo. Potem je pisateljica Enid Blyton izdala novo serijo knjig, ki so se imenovale Skrivnost. Teh je bilo malo manj in drugi junaki so bili, te pa mi niso bile tako všeč, ni bilo tistega pravega čara in me je kar malo minilo. Pet prijateljev pa so mi bili res res, dobri, obožujem te knjige in bi prav kakšno prebral zdaj na odrasla leta."

V teh dneh nam radijski sprejemniki in TV ekrani delajo družbo in krajšajo čas, poleg njih pa so to vsekakor tudi knjige in v nadaljevanju sem po najljubših otroških knjigah povprašala ljudi, ki se s knjigami, pisanjem, prevajanjem... Poklicno ukvarjajo.


Feri Lainšček

je slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist. Za svoja dela je prejel številne nagrade; nagrado Prešernovega sklada, dva Kresnika in Večernico. Njegov roman Namesto koga roža cveti, za katerega je prejel Kresnika, je eno od njegovih najbolj znanih del. Napisal je tudi roman Petelinji zajtrk in scenarij za istoimenski film. Od leta 1981 piše tudi poezijo, tako za otroke, kot tudi za mladino in njegova pesniška zbirka Ne bodi kot drugi, je postala ena izmed bolj znanih pesniških zbirk zadnjega časa; tudi po zaslugi upesnitve naslovne pesmi, ki jo je interpretirala že omenjena Ditka. Več o njem izveste na: http://www.ferilainscek.si/.


Feri Lainšček je zelo aktiven tudi na družbenih omrežjih, kjer redno objavlja svoje pesmi in krajša besedila. O svojih najljubših knjigah iz otroštva, pa mi je povedal tole:


"Neznalčkove prigode, avtorja Nikolaja Nosova. Potem pa še Neznalček na Luni in Neznalček v sončnem mestu. Vse tri knjige sem pred časom našel v bukvarni, jih kupil in jih bom pozimi znova bral. Te so mi bile res najljubše, vse tri sem prebral, ko sem hodil v prvi razred."


Marko Juhant

je specialni in rehabilitacijski pedagog, specializiran za motnje vedenja in osebnosti, ki je napisal že več knjig o vzgoji, zato sem ga tudi uvrstila na ta del seznama. Njegove več kot 40-letne izkušnje pri delu z otroki, so mu pomagale, da je razvil svojo filozofijo glede vzgoje, ki temelji predvsem na upoštevanju otrokovih dolžnosti, o čemer govori v svoji najbolj znani knjigi Varuh otrokovih dolžnosti. Nekateri starši, ki zagovarjajo permisivno vzgojo, se ga zagotovo bojijo, saj je v svojih predavanjih in intervjujih zelo direkten in brez dlake na jeziku. Spremljate ga lahko na: https://vzgoja.si/ in na: https://www.cmrlj.biz/.


Gospod Juhant je o svojih bralnih izkušnjah iz otroštva povedal tole:


"Oh, odgovor je lahek. Prva knjiga, ki sem jo sam "požrl" v enem dnevu: Ostržek, Pinokio.

Še vedno se spomnim okoliščin: bil sem bolehen otrok in na tak naporen dan sem knjigo dobil  v posteljo za tolažbo in proti dolgčasu. Ker mi mama ni verjela, da sem knjigo v celoti prebral v enem dopoldnevu, sva delala "obnovo" ... Potem sem opazil, da se sploh več ne počutim slabo, težave so minile.


Knjige so predstavljale nov svet, zabavo in zdravilo hkrati. Pravljice, članki v časopisu, vse sem požiral. Andersenovih pravljic se spominjam, sestra mi jih je podarila za 9. rojstni dan. Štiri knjižice. Kmalu zatem "prva debela knjiga": Jules Verne, 20.000 milj pod morjem. Domači so me bili siti, ker sem pogosto spraševal za besede, ki jih nisem poznal. Presunilo me je spoznanje, da mama in oče, tudi učiteljica ne vedo vsega in da obstaja knjiga - leksikon, kjer najdeš skoraj vse! Tisto leto je postal svet pod morsko gladino popolnoma drugačen."


Jakob J. Kenda

je slovenski prevajalec, pohodnik in avtor. Največ ljudi ga pozna po prevodu serije knjig o Harryju Potterju. Njegov prevod je dodal k seriji tisti poseben čar, saj je na odličen način prevedel tudi imena; osebna, zemljepisna in imena posameznih predmetov. V zadnjem času se poleg prevajanja ukvarja tudi s pisanjem knjig. Nekaj let nazaj je izdal potopisni roman Apalaška pot, ki je bil večkrat nagrajen. Kot prvi Slovenec je namreč prehodil slovito ameriško Apalaško pot. Letos septembra je izšla njegova nova knjiga Transverzala, v kateri govori o slovenski planinski poti, katero pa je sam preoblikoval v krožno pot, kakršna naj bi sicer prvotno bila. Več si lahko preberete na: https://www.transverzala.si/.


Na vprašanje, katera je bila njegova najljubša knjiga iz otroštva, pa je odgovoril takole:


"Tove Jansson: Čarodejev klobuk in Vražja kresna noč. Moja prva. Kolikokrat sem potem sanjal, kakšna prijatelja sva z Mumintrolkom in na kakšne sanjske pustolovščine sva se podajala!"


Boštjan Gorenc Pižama

je še eden od ljudi, ki so dali svoj pečat k slovenskemu prevodu Harrya Potterja, saj je pri knjigah sodeloval kot urednik. Spoznali smo ga kot reparja, kasneje pa kot urednika in prevajalca. Izpod njegovih rok je namreč prišel prevod serije Pesem ledu in ognja avtorja Georga R. R. Martina, pa uspešnica Krive so zvezde, Čudo in ostale knjige iz serije, Pasji mož, Kapitan Gatnik in še in še... Uspešen pa je tudi kot avtor. Napisal je knjige sLOLvenski klasiki, serijo Šnofijeva druščina, priljubljeni slikanici Kaj se skriva očku v bradi in Si že kdaj poskusil luno, pred dnevi pa je izšel njegov strip Reformatorji v stripu. Je eden vidnejših ambasadorjev branja in v času karantene otroke razveseljuje z branjem pravljic v živo na svoji Facebook strani. Najdete ga tule: www.facebook.com/BGPizama.


Na vprašanje o njegovi najljubši knjigi iz otroštva, pa je odgovoril takole:


"Zbirka pesmi Kdo bo z nami šel v gozdiček. Predvsem zaradi pesmi Kaj je videl Mižek Figa. In zaradi izjemnih Mančkovih ilustracij."


Samo Rugelj

je slovenski publicist, založnik in pisatelj, ki se v prostem času ukvarja tudi s tekom, pohodništvom in ultramaratonom. Pomagal je zasnovati in tudi ureja spletno stran in revijo Bukla, napisal pa je več knjig. Med bolj znanimi so Delaj, teci, živi, Na dolge proge in zadnja Triglavske poti; Hvalnica hoji in potepanja na vrh Slovenije. Slednjo sem tudi sama prebrala, recenzijo pa najdete na blogu. Buklo lahko spremljate na spletni strani: https://www.bukla.si/, knjigo Triglavske poti pa najdete na povezavi: https://www.bukla.si/knjigarna/sport-in-zdravje/zdravo-zivljenje-in-alternativna-medicina/triglavske-poti.html.

Na moje vprašanje o najljubši knjigi iz otroštva, pa je odgovoril takole:


"Ena je bila Bobri Janeza Jalna, po njej sem tudi dobil taborniško ime Molčeči bober. Druga je bila Neznalček na Luni, Potem pa še Bratec in Kljukec s strehe."


Sabina Štrubelj

je mlada slovenska pisateljica, katere knjigo Hotel Lavanda sem prebrala ravno pred kratkim. Je nagrajenka natečaja Onina zgodba 2013, doslej pa je izdala štiri knjige in več kratkih zgodb. Njeno delo lahko spremljate na spletni strani: https://www.sabina-strubelj.com/


Tudi njo sem vprašala po najljubši knjigi iz otroštva, odgovorila pa je takole:


"Brez dvoma je moje otroštvo najbolj zaznamovala Pika Nogavička. Doma smo imeli tisto izdajo iz zbirke Zlata knjiga in mami mi jo je morala brati znova in znova in znova. Neskončno sem občudovala Pikino samostojnost in to, da je imela v lasti pravega konja. Vedno sem si želela imeti konja. In vedno sem si želela biti kot Pika, neodvisna, samosvoja deklica, ki ni potrebovala nikogar. No, če tako pomislim, je res kar vplivala name, pa ne samo v otroštvu, tudi pozneje (čeprav še vedno nimam konja!)."


Aljoša Bagola

se je na slovenskem trgu najprej uveljavil kot oglaševalec, saj je bil skoraj dve desetletji oglaševalski guru in kreativni direktor agencije Pristop. Po izkušnji z izgorelostjo, o kateri je pisal v veliki prodajni uspešnici Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke, se je odločil o spremembi in se odpravil na samostojno podjetniško pot, ne le kot oglaševalec, a tudi kot pisatelj in predavatelj. Njegovo knjigo, Kako izgoreti lahko kupite na povezavi: https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/aljo%C5%A1a-bagola/kako-izgoreti-p-9789610156192.


O svoji najljubši knjigi iz otroštva, pa je povedal tole:


“V otroštvu sem poleg Dogodivščin Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika najraje prebiral Skrivni dnevnik Jadrana Krta, ki se je skozi že samo po sebi naporno življenje najstnika, prebijal s pomočjo pisanja dnevnika in zapriseganja k raznim zaobljubam. Njegove tegobe niso bile kar tako - ločena starša, družinske finančne težave in država v skorajšnjem razsulu. A je Jadran s svojo domišljijo, prizadevnostjo in kopico podpornikov, uspel vse dobro prejadrati in premagovati korak za korakom. Jadran Krt je v resnici Harry Potter, brez posebnih čarovniških sposobnosti in ravno zato priljuden, motivirajoč in poistovetljivo navdihujoč.”


Pod zadnjo kategorijo pa sem združila ljudi tisočerih talentov, ki jih težko postavim v eno od kategorij. To so ljudje, s katerimi se povečini srečujemo prek socialnih omrežij, kjer nam vsak po svoje bogati dneve s takšnimi ali drugačnimi vsebinami.


Ajda Sitar Žumer

je nekdanja atletinja, katero je širša javnost spoznala leta 2009, ko je osvojila naziv MISS športa. Leto kasneje je postala prva spremljevalka MISS Slovenije in je kar nekaj časa uspešno plula po modnih vodah. Že več let piše priljubljen lifestyle in travel blog, AJDASblog in ima na različnih družbenih omrežjih veliko število sledilcev. V letošnjem letu je postala tudi mamica male Rubi. Njen blog najdete na povezavi: https://www.ajdas.com/sl/.

Ajda, ki ima mimogrede tudi čudovito ime haha, je o priljubljenih knjigah iz otroštva povedala tole:


"Se bojim, da bo moj odgovor nekoliko predvidljiv za mojo generacijo. Lahko bi rekla, da sem "rasla gor" z knjigami Harry Potter, prva je namreč v slovenskem jeziku izšla, ko sem bila ravno začetek osnovne šole."


Tjaša Kokalj Jerala

je imela podobno pot, kot njena predhodnica. Javnost jo je spoznala leta 2007, ko je osvojila naziv MISS Universe Slovenije in na svetovnem izboru zasedla odlično 11. mesto. Dolga leta je nato delala kot manekenka, vmes pa se preizkusila tudi v pisanju, saj je napisala kriminalni roman Poljubi me, Miss!, ki je izšel pri založbi Učila. Bila je obraz znamke Lisca, Polzela in drugih. V zadnjem času se ukvarja predvsem z bloganjem in je mati dvojčic. Všeč mi je njena iskrenost in realnost. Najdete jo na: https://tkswat.com/.


O svoji najljubši otroški knjigi pa je povedala tole:


"Takole prva na misel mi pride Pika Nogavička, ki mi jo je mami brala vsak večer. Ona je znala res doživeto brati in počutila sem se kot da sem vsak večer skočila v svet Pike Nogavičke. Kasneje, ko sem sama začela brati pa se najbolj spomnim 5 prijateljev."


Alenka Košir

je nekdanja manekenka in športnica, ki se najbolje znajde v telovadnicah, kjer ljudem pomaga do zdravega življenja in lepše postave. Zasnovala je program V formi z Alenko Košir in program VIIT. Na svojem priljubljenem instagram profilu, s sledilci deli nasvete za zdrav način življenja, ukvarja se tudi z vrtnarjenjem in na splošno poskuša živeti v stiku z naravo. Njena spletna stran je polna dobrih nasvetov in tudi receptov, ki vedno uspejo! Poskusite njene slanike! Je ena tistih, ki ne ponuja hitrih instant rešitev, ampak zagovarja zdrav in razgiban način življenja, ki najprej pripelje do boljšega zdravja in dobrega počutja, šele potem je v igri tudi lepa postava. Alenko najdete na: https://www.alenkakosir.si/.


Alenka je na moje vprašanje odgovorila, da je bila njena absolutno najljubša knjiga iz otroštva Sapramiška, avtorice Svetlane Makarovič.


Ana Žontar Kristanc

je svojo kuharsko pot pričela leta 2010, s pisanjem bloga z recepti z naslovom Ljubezni polna skleda. S pridnim objavljanjem je najprej prišla do snemanja reklamnih spotov, ki ji je nato prineslo priložnost snemanja oddaje Anina kuhinja, ki se je na POP TV vrtela kar tri sezone. Svoj blog je nato preimenovala v Anina kuhinja, izdala istoimensko kuharico, kateri je sledilo še več kuharskih knjig; od sladic, do kuhinje na hitro, pa takšne za nosečnice... Vmes je postala dvakrat mamica in blog se je iz kuharskega prelevil v lifestyle blog, Ana pa ostaja še vedno simpatična plavolaska s številnimi dobrimi nasveti. Najdete jo na: https://www.aninakuhinja.si/.


Tudi Ana pa mi je zaupala, da je bila njena absolutno najljubša knjiga iz otroštva Pika Nogavička avtorice Astrid Lindgren.


Martin Golob

pa opravlja poklic, za katerega je dokaj nenavadno, da se znajde v družbi znanih, oziroma predvsem priljubljenih Slovencev. Martin je mlad duhovnik, ki smo ga spoznali, ko je služboval v Srednji vasi v Bohinju in pričel s pisanjem prispevkov in objavljanjem vlogov za krščanski portal Aleteia. V prvem valu epidemije je kristjane v Sloveniji povezal z vsakodnevnim predvajanjem svetih maš v živo prek Facebooka. Kar je fenomen zanj pa je to, da imajo Martina radi prav vsi, ne glede na veroizpoved. Martin se ne otepa nobenih vprašanj in ravno to, da pokaže, da je človek, kot vsi drugi, ga postavlja na vrh lestvice priljubljenosti v naši državi. Sploh v času negative je prav osvežujoče videti ljudi, ki znajo na težave gledati s pozitivne strani. Tako je zagrizel tudi v premestitev v župnijo Grosuplje, ki ga je doletela letos poleti. Tam nadaljuje s svojim delom in tudi te dni, v drugem valu, prenaša svete maše vsak dan na svoji Facebook strani, od ponedeljka do sobote ob 19h in ob nedeljah ob 10h. Najdete ga na: https://www.facebook.com/Zupnikm.


Nadvse zanimiv pa je bil tudi njegov odgovor na vprašanje o najljubši knjigi iz otroštva. To je bila namreč knjiga Formula smrti Ivana Sivca, ki govori o smrtni nesreči voznika formule 1, Ayrtona Senne.


Spodobi pa se, da za konec tega dolgega bloga z vami delim tudi svoje najljubše knjige iz otroštva. Poleg Harrya Potterja seveda, pa Pet prijateljev, se iz najzgodnejših let najbolj spominjam slikanice 7 nagajivih avtorja Leopolda Suhodolčana, predvsem tistega veeeeeeliiiikega jajca, ki so ga razbili. Pa Živalske olimpijade Svetlane Makarovič, imeli smo staro, zeleno verzijo, je pa slikanica vmes izšla v novi obliki z ilustracijami Gorazda Vahna. Tretja, ki se je dobro spomnim pa je bila slikanica Tri botre lisičice s čudovitimi ilustracijami Ančke Gošnik Godec, ki mislim, da je vmes tudi dobila novo podobo. Poleg naštetih sem rada brala tudi Marinke, ki jih ima moja teta celo zbirko, sem pa tudi sama prišla do nekaj izvodov, ki jih čuvam kot zlato.

Iskrena hvala vsem sodelujočim pri tej objavi. Zelo me je presenetilo, da je velika večina izbrala podobne, ali enake naslove. Pogrešam morda Kekca, saj se mi kljub vsemu zdi eden glavnih junakov slovenske otroške in mladinske književnosti. Prav vsi pa še vedno cenimo otroško in mladinsko literaturo, ki nas je popeljala v svet pravljic, fikcije in kasneje v vse čudovite svetove, ki nam jih ponuja branje. Spodaj bom pripela povezave do knjig, ki jih je še (ali pa spet) mogoče kupiti. Objava ni sponzorirana in z njo ne sodelujem z nobeno od založb, se mi pa zdi vredno domačo knjižnico obogatiti s katero koli od naštetih knjig.


Želim vam (še en) lep teden jesenskih počitnic in že jutri se vidimo na blogu z novimi Knjigozavri.


LP Ajda



654 views0 comments

Recent Posts

See All