Radko Polič - Rac je eden tistih slovenskih igralcev za katere ni nobenega vprašanja, da so (bili) kultni, sem pa Raca konkretno jaz celo življenje poznala že kot starejšega, včasih malce ekscentričnega možaka. Ko je leta 2020 izšla njegova biografija me ni tako zelo pritegnila, sem pa po njenem izidu, še posebej po Racevi smrti leta 2022, o knjigi slišala toliko dobrega, da sem jo končno vzela v roke.
Knjiga je napisana v prvi osebi, avtorica Petra Pogorevc pa jo je napisala po zelo intenzivnih intervjujih z Racem. Pripoved bralca popelje vse do prvih let igralčevega življenja, celo v konkreten trenutek njegovega spočetja, kakorkoli se to sliši čudno. Že prve strani romana nam tako povedo, da nas čaka iskrena pripoved brez olepševanja in točno to bralec tudi dobi. Brez dlake na jeziku nas prek pripovedi avtorica popelje skozi Racevo razburkano otroštvo, hecno pot do AGRFT-ja, prek vseh treh zakonov, pa seveda čez njegove različne vloge, gledališča v katerih je bil zaposlen... Knjiga je napisana v zelo tekočem jeziku in strani se obračajo kar same od sebe. Čeprav o Racu prej nisem nič kaj dosti vedela in filmska ali gledališka umetnost sicer nista področje mojega zanimanja, me je knjiga posrkala vaše in res navdušila.
Kot sem že omenila, sem Raca prek medijev poznala le v njegovih "starih" letih in knjiga mi je dala precej misliti. Po branju sem v vseh Racevih nasmeških s fotografij iz njegovih zadnjih let videla Raca iz pripovedih iz njegove mladosti. Zdi se mi, da je bila to največja lekcija, ki sem jo odnesla od branja. Da se za zgubanimi obrazi, za tresočimi rokami, lahko še vedno skriva toliko idej, sanj, ljubezni, vlog, strasti.
Rac je pred svojo smrtjo uspel knjigo posneti tudi v obliki zvočnice, ki jo lahko kupite prek arhiva Radia Slovenija. Najbrž je poslušanje njegove zgodbe iz njegovih ust še posebej zanimiva izkušnja.
Moja ocena: 4/5
LP Ajda
Комментарии