Še ena v seriji knjig pri katerih se čeljusti dotaknejo tal, ko povem, da je še nisem prebrala. In še ena izmed tistih, ki sem jo zaradi "Moraš prebrat!" spodbud šla kupit. In jo v istem dnevu tudi prebrala.
Knjiga št. 31 od 50
Douglas Adams - Štoparski vodnik po galaksiji
Ocena: 5 od 5
Ok, naj najprej razjasnim eno dilemo s katero sem se srečala sama po branju knjige. Štoparski vodnik po galaksiji je namreč prva knjiga v istoimenski seriji. Pri nas obstaja ena res stara izdaja, kjer je vseh pet delov združenih v eni knjigi, še nekaj vmesnih variant tudi po delih, najnovejša izdaja založbe Pivec, pa nam ponuja vsako knjigo posebej. Malce mi je žal, da nisem ozadja knjige vedela že prej, ker bi najbrž kupila vsaj še naslednji del, po svoje pa mi je čisto ok, da bom prebrala zbirko takole po delčkih. Ampak ja, zgodba se nikakor ne zaključi po prvi knjigi, da ne boste presenečeni. To je serija, ki je bila večkrat izdana pod enotnim imenom v eni knjigi, ki se je imenovala po prvi iz serije.
Če me vprašate po obnovi zgodbe, vam jo skoraj težko povem. Zgodba je polna smiselnih nesmislov, je znanstveno fantastična knjiga, ali pač? Govori o Arthurju Dentu, ki mu bodo zaradi gradnje obvoznice porušili hišo. Ko iz protesta leži pred buldožerjem, ga prijatelj Ford Perfect prepriča, da si vzame čas za pijačo z njim in prosi vodjo rušenja, da naj protestira namesto njega. Arthur se nekako pusti prepričat, a čez nekaj minut ugotovi, da seveda nihče ne protestira namesto njega in se hiša že ruši. Ford mu pove, da naj se ne sekira, saj bo itak čez nekaj minut konec sveta. Zemlja je namreč v napoto pri gradnji hiperprostorske obvoznice in jo je potrebno uničiti. Seveda Arthurju ni nič jasno, še manj pa mu je, ko mu Ford pove, da je v bistvu nezemljan, ki je pod krinko poslan na Zemljo, da bi jo raziskal in njene lastnosti vpisal v Štoparski vodnik po galaksiji. To je nekakšen vodnik oziroma enciklopedija o vsem v galaksiji in obsega skoraj 700.000 strani. Zaradi tega je shranjen v elektronski napravi, ki jo Ford ves čas nosi s seboj. Prav tako ima pri sebi tudi elektronski palec - napravo za štopanje. In s pomočjo te, se zadnji hip rešita pred uničenjem Zemlje in kmalu pristaneta kot štoparja najprej na Vogonski ladji, po tem, ko ju vržejo z le te v vesolje, pa se znajdeta na ladji Zaphoda Beeblebroxa in dogodivščina se pravzaprav šele začne.
Knjigo lahko opišem tako, da sem se ves čas premikala med: Kaj zaboga berem??? in med smehom. Ogromno vsebine je povsem nesmiselne in moram priznat, da mi ni jasno od kod avtorju domišljija za tako pisanje. Na glas sem se smejala ob Vogonski poeziji npr. Zanimivo mi je tudi, da sem si po prvem branju z lahkoto zapomnila neka čudna imena in izraze, kljub temu, da nimajo včasih nobenega smisla. Razumem zakaj je knjiga kultna, čeprav tega ne znam razložiti.
Vse kar imam še za povedat je: Samo brez panike! Držite se svojih brisač in 42! :D
LP Ajda
Comments