Tale knjižica, dolga natanko 150 strani, je v moje roke prišla kot recenzijski izvod. Je še en primer tega, da recenzijski izvodi vsekakor za blogerje nimajo vrednosti z vidika neke brezplačne knjige ali koristi, kot misli marsikdo, ampak predvsem z vidika tega, da te malce dregnejo iz cone udobja in ti predstavijo delo, ki ga sam sicer ne bi nikoli vzel v roke. Ne glede na to, da je delo mladinsko in precej kratko, sem ga brala v več delih, saj ima precej močno in težko zgodbo.
Knjiga št. 71
Andrij Bečinski - 140 decibelov tišine
Ocena: 4/5
Sergij odrašča v glasbeni družini in razen tega, da je želel trenirati karate, starša pa sta ga vztrajno spodbujala h klavirju, mu v otroštvu prav nič ne manjka. izkaže se, da je izjemno nadarjen glasbenik a v njegovo glasbeno in življenjsko pot kruto poseže usoda. V grozljivi prometni nesreči Sergij izgubi oba starša in sestrico, poleg družine pa izgubi tudi sluh. Ker nima sorodnikov, ki bi lahko poskrbeli zanj, ga vključijo v zavod za gluhe in naglušne otroke, kjer se mora od začetka naučiti komunikacije prek znakovnega jezika in branja z ustnic. Seveda pa so čustvene rane še večje kot fizične in soočanje z novo situacijo je s psihološkega vidika še težje kot pa samo učenje novih veščin.
Knjiga je kot rečeno mladinska, zato je jezik dokaj enostaven. V prvi tretjini knjige, sploh v odlomkih, ki opisujejo Sergijeve prve dni v zavodu, se je treba na to kar malo opomniti. Opisovanje tehnik za poučevanje otrok z motnjo sluha in govora je namreč precej enostavno, je pa vseeno res, da je to del mojega strokovnega področja. Če bi mi bile te stvari povsem nove, se mi skoraj zagotovo ne bi zdelo pisanje nič preveč enostavno.
Zelo dobro se mi je zdelo opisano stanje v Ukrajinskem zavodu in na splošno katastrofalna situacija na področju osirotelih otrok in otrok s posebnimi potrebami. Morda se vam bo ob branju zdelo kaj pretirano negativno, za lase privlečeno, mogoče celo povsem nemogoče, da se v teh časih dejansko še dogaja kaj takega. Ne morem trditi za gotovo, a vem, da sem brala cel kup člankov o tem, da je stanje na tem področju v Ukrajini resnično izredno slabo. Prav zaradi tega je toliko posvojitev iz teh držav. Če želite malce raziščite po internetu, seveda, če prenesete takšne teme, saj so včasih informacije res srce parajoče.
Odlično je opisano tudi dejansko stanje teh otrok oziroma njihove možnosti in upi za prihodnost, ne glede na trud (nekaterih) strokovnjakov. Zaradi odsotnosti nekih družinskih odnosov in ljubezni namreč mnogi zapadejo v kriminal, alkoholizem ali pa so na tak ali drugačen način izkoriščani. Skratka precej težka zgodba, ki ti da na pičlih 150 straneh ogromno misliti.
Ne glede na malce manj prijetno tematiko mi ni žal, da sem s to knjigo zaključila nadvse uspešno bralno leto 2020. Življenje ni sestavljeno le iz lepih zgodb in, če si pred temnimi platmi človeštva zatiskamo oči, še ne pomeni, da izginejo. Vsemu navkljub vam želim res lepo leto 2021. Naj bo prijaznejše!
LP Ajda
PS: Iskrena hvala založbi Malinc za recenzijski izvod. Svoj izvod lahko naročite na: http://www.malinc.si/sl/140-decibelov-tisine/.