Kadar slišim, da je izšla nova slovenska kriminalka, skušam čim prej poseči po njej. Omenjen roman je izšel kot rezultat natečaja za literarni prvenec in v predgovoru nam avtor pojasni kako je knjiga nastala.
Knjiga št. 16/100
Gregor Slana - 4 vrste po 12 konzerv
Ocena: 3/5
Dogajanje je postavljeno v Selnico ob Dravi in okoliške kraje. Ko v bližini gramoznice odkrijejo žensko truplo z odrezanim delom glave in manjkajočimi okončinami, razreševanje primera postane prvi primer Klare Kavon - ta se je namreč po desetih letih preiskovalnega dela in kriminalnega profiliranja v ZDA vrnila v domovino. A Klara kmalu ugotovi, da njen sovražnik in težava na poti do razrešitve primera ni le izprijen morilec, ampak predvsem sistem, kjer se politika meša v vse dele družbe - tudi v delo policistov in preiskovalcev. Ji bo uspelo ostati politično "korektna" in si zaščititi svojo glavo, poleg tega pa še razrešiti grozljiv zločin?
Delo je avtorjev prvenec, vsaj kar se tiče objavljenih del. Kot rečeno je v predgovoru opisal svoj ustvarjalni proces in povedal tudi, da je njegov prvenstveni žanr znanstvena fantastika, ker pa je v Sloveniji zanjo zanimanja manj, je skušal za omenjeni natečaj napisati kriminalko. Vsekakor se bi avtor tudi v tem žanru odlično znašel in res mi je všeč, da je omenil malce hecno pot od računalnika do fizičnega romana v mojih rokah, saj je vmes posegla epidemija in, če se je najprej mudilo, se je kasneje čas ustavil. To je sicer avtorju dalo priložnost, da je besedilo izpilil in dopolnil, a vseeno se mi zdi, da ima roman nekaj pomanjkljivosti, ki pa so večkrat prisotne pri prvencih.
Kot sem že nekoč pisala; mnogi ljudje so odlični pripovedovalci zgodb, ne pa (še) nujno dobri pisatelji. Ne bom rekla, da je to delo odlično, je pa sama zgodba super - napeta, z dovolj preobrati, a morda podana na trenutke malce klišejsko, včasih površno in faktovno nepravilno. Določeni dogodki, ki jih zaradi kvarnikov ne bom izdala, se pač ne bi mogli/smeli zgoditi. Ampak to so zame "težave," ki jih vsebuje skoraj vsak prvenec. Tudi, če bi knjigo pisala sama, sem prepričana, da bi naredila vse enake "napake."
Občutek imam, da pri prvencu namreč zgodba kar bruha iz avtorja. Da si res želiš povedat zgodbo in včasih malce pozabiš na sam proces. Avtorju dam kapo dol, da si je upal it praktično do konca izprijenega uma in spisal prvega slovenskega literarnega serijskega morilca, ki ga nobene okoliščine ne opravičijo in je res izprijen do mere, o kakršni beremo pri dejanskih serijskih morilcih najhujše kategorije in pri tujih avtorjih. Zdi se mi, da v tako majhnem prostoru kot je Slovenija, še fiktiven kriminal pišemo z zadržkom in Slana zadržkov zagotovo ni imel, za kar mu čestitam. Ne glede na to, da ima roman določene pomanjkljivosti v zvezi s slogom pa mi ne bo ostal v slabem spominu in, če oziroma KO bo izšel kakšen nov roman omenjenega avtorja, ga z veseljem preberem. Konec knjige je vendarle vsaj malce odprt. Lahko pričakujemo nadaljevanje? Čestitke za prvenec in se veselim nadaljnjega ustvarjanja!
LP
Ajda