Dobro veste, da sem velika oboževalka Rdeče kapice in, da sem težko pričakovala Belega volka, ki je pri založbi Beletrina izšel letos. V obdobju med izidoma sem že malce pozabila na prvo knjigo in tudi razloge, zakaj mi je bila tako všeč. Takoj po prvih straneh branja nove knjige, sem se spomnila kaj me je prepričalo prvič.
Knjiga št. 41/100
Irena Svetek - Beli volk
Ocena: 5/5
V osrčju pragozda Kočevskega Roga odkrijejo žensko truplo, ki ima na obrazu masko belega volka z rešetkami preko ust. Primer prevzame tožilec Mio Aurelli in, ko spozna starša umorjene, skrivnostnega Peruna in na videz ne povsem uravnovešeno Mokoš, se začnejo razkrivali vse globlje družinske skrivnosti in truplo samo (p)ostane le vrh ledene gore.
Avtorica tudi tokrat posega po svojem značilnem slogu in če vam v prvi knjigi ni prijal, vam najbrž tudi v tej ne bo. Meni osebno njen slog odgovarja, saj je knjiga zelo hitro berljiva, vsekakor pa od bralca zahteva nekaj več koncentracije, saj je precej preskakovanja v času, prostoru in med liki. Seveda ima tudi ta knjiga svoje pomanjkljivosti, morda predvsem pri povezovanju zgodb med sabo, saj je kakšen aspekt kje odveč, a vseeno vem, da bo zaradi bralne izkušnje same to spet ena od najljubših knjig v tem letu.
Še ena stvar, ki mi je bila v tej knjigi bolj všeč kot v prvi je to, da je glavna rdeča nit slovanska mitologija. Ko sem prebrala imena osrednjih likov; Perun, Mokoš, Veles... so mi nekam znano odzvanjala v ušesih. Na koncu knjige avtorica obnovi staroslovansko legendo z istoimenskimi protagonisti in zgodbo z njo lepo poveže. Ker se mi zdi, da ta del slovanske zgodovine in običajev premalo poznamo, mi je bil ta dodatek k zgodbi izredno všeč.
Če v knjigah prenesete dokaj veliko nasilja, tudi spolnega in če želite hitro berljiv psihološki triler, je to zagotovo prava knjiga za vas. Za koga pa morda knjiga vendarle ni? Za začetnike na področju kriminalnih romanov in psiholoških trilerjev zagotovo ne. Ne glede na to, da mi je avtoričin slog všeč in jaz osebno njene romane kar požrem, je dejstvo, da mnogokrat malce zapretirava. Kar se tiče nasilja, številčnosti likov, kompleksnosti zgodbe, povezav med liki. V prvem delu npr. sem bila nekje na polovici že prav zmedena kdo je kdo in kam kdo spada. V Belem volku je tega vseeno manj, so liki med seboj bolj povezani oziroma bolj očitno in se v zgodbi ne izgubiš, a vsekakor je zgodba nasičena z vsem. Sploh, če ne prenašate dobro nasilja, spolnosti in spolnega nasilja, to morda ni knjiga za vas. A nekako bi pri izbiri žanra to že morali predvideti.
Zame osebno ponovno odličen psihološki triler, ki je odličen za ljubitelje žanra in za prekinitev bralnega mrka, saj ga boste zagotovo prebrali na mah.
LP Ajda