Risoromane iz zbirke Blast sem videla že večkrat, a priznam, da me nikoli niso preveč pritegnili. Zdeli so se mi preveč moderni, morda umetniški in jih najbrž ne bi niti dobro dojela. Ker sem v tem letu ena od #velicastnih22 sem kupila tretji del serije, ki je pravkar izšel in seveda sem naročila tudi prva dva dela. Ne moreš vendarle začeti na koncu, kajne?
Knjiga št. 38/100
Manu Larcenet - Blast 1; Masa sala
Ocena: 4/5
Blast govori o Polzi Manciniju, nekdanjemu pisatelju, ki (iz v prvem delu še neznanega razloga) pristane na zaslišanju na policijski postaji. Policista ga zaslišujeta o dogodku povezanim z neko Carole, Polza pa jima med priznanjem razkriva svojo življenjsko zgodbo. V prvem delu se tako dotaknemo njegovega otroštva, večne borbe z odvečnimi kilogrami in nizko samopodobo, odnosa z bratom, očetom, očetove smrti in pobega v obskurnost - k življenju v gozdu.
Kot sem predvidevala že ob prvem vtisu je risoroman precej umetniški, poseben in tudi temačen. Zagotovo ni namenjen žanrskim začetnikom, saj veliko vlogo pri njem igrajo subtilna sporočila, ki jih avtor podaja prek sprememb v svetlosti risb, čistosti linij, mnogokrat povsem brez besedila in precej dvoumno in prepuščeno bralčevi interpretaciji.
Ne bom lagala, da je bil to moj najljubši risoroman vseh časov, je pa name naredil izjemen vtis in pravzaprav komaj čakam, da v naslednjih dveh delih izvem več o Polzi. Na nek način te vsa ta skrivnostnost in temačnost pritegne.
Poleg ostalega pa moram pohvaliti izvedbo s strani založbe, saj pri @vigevageknjige_ vedno dobimo najboljšo verzijo vsega kar izdajo. Od kvalitete tiska, papirja, vezave, pa do same vsebine. Vse je premišljeno in opravljeno z velikim spoštovanjem do žanra in bralca.
LP Ajda