Moja zgodba s serijo Blast je sila zanimiva. Lani, ko sem bila pri @vigevageknjige_ prvič veličastna, je izšel tretji del. Kakršna sem, si seveda nisem šla prvih dveh delov izposodit v knjižnico, ampak sem morala oba prejšnja kupiti. In tako sem lani prebrala prva dva dela, s tretjim pa sem odlašala. Vedela sem namreč, da se serija zaključi s četrtim delom (ki je izšel letos) in, da me bo čisto preveč matralo, če obstanem tik pred koncem in ne bom vedela, kako se serija konča. Letos je torej izšel še zadnji, četrti del serije Blast in to me je spodbodlo, da samo pičim in končno preberem zadnja dva dela.
Knjiga št. 42/100
Manu Larcenet - Blast 3: Samo piči
Ocena: 5/5
V tretjem delu Polza nadaljuje s pripovedjo o svojem življenju in večji del le te zavzema njegovo bivanje v psihiatrični bolnišnici in cel kup travmatičnih izkušenj, ki se mu zgodijo pred in po tem. V tem delu pa končno spoznamo tudi Carole, čeprav še vedno ne vemo, kaj točno se ji je zgodilo.
Po branju sem bila enako navdušena, kot pri prvih dveh delih, čeprav priznam, da se ni je precej dolg odmor med drugim in tretjim delom kar poznal. Potrebovala sem nekaj časa, da sem se ujela nazaj v pripoved in spomnila, kje smo ostali. Najbrž je branje te serije najboljše v enem kosu. Vsekakor me je tudi ta del navdušil in spet se je končal na "cliffhanger-ju," tako da ni dvoma, katera je naslednja knjiga, ki jo jemljem v roke.
Izjemno delo, izjemno! Morda ne tako zelo primerno za žanrske začetnike, ni pa tako zapleteno, da ga ne bi mogli razumeti vsi.
LP
Ajda