Recenzija: Cukrarna

Pri Zavodu Škrateljc je letos izšel nov strip in glede na izkušnje s prejšnjimi sem takoj domnevala, da bom v roke spet dobila pravo mojstrovino. In imela sem prav. Ta tanka knjižica v sebi skriva veliko vrednost, ki tisto ogromno stavbo, ki jo pozna vsak, ki se je vsaj malce potikal po Ljubljani (sploh tisti, ki smo delček otroštva preživeli v pediatrični bolnišnici na Vrazovem trgu), prikaže v čisto novi luči.

Knjiga št. 18/100

Žiga X Gombač, Jaka Vukotič - Cukrarna, zgodba slovenske pesniške duše

Ocena: 5/5

Da je Cukrarna rojstna hiša slovenske moderne, ve vsak, ki pri urah slovenščine ni sedel na ušesih. In zgodba tega risoromana nas pronese v enega od večerov ob koncu 19. stoletja, ko se je ta umetniška smer rojevala. Cukrarno se odloči obiskat Smrt, njej pa se pridruži še Muza in jo poprosi, da vendarle vsaj malo odloži svoj obisk, saj ima še zadnjo, pomembno nalogo. V Cukrarni so se namreč sestali Cankar, Murn, Župančič in hudo bolan Kette. Slednji se trudi dokončati sonet Na otčevem grobu, navdiha pa ni in ni. Bo ob pomoči pesniških kolegov in skrbi najemodajalke Polone Kalan Ketteju uspelo, preden ga obišče Smrt?

Glede na to, da je Kette moj najljubši pesnik, tesno pa mu sledijo še ostali predstavniki moderne, mi je bil strip seveda nadvse všeč. Vsebina je precej globlja in bolj ganljiva, kot sem pričakovala. V dialogih se izrazi pravi revolucionarni duh moderne in vpliv, ki ga je imela na kasnejše ustvarjanje pesnikov, ki so sledili. Toni v katerih je strip narisan prav tako odlično ponazarjajo videz Cukrarne nekdaj; v umazano rjavo-sivih, umirjenih odtenkih. Kar me je še posebej presenetilo in navdušilo pa je spremna beseda dr. Blaža Vurnika. Bodimo iskreni. To je del knjige, ki ga mnogokrat preskočimo. No, v tej knjigi se mi zdi skoraj enako dober in berljiv, kot stripovski del.

Odlično, ODLIČNO delo. Še eno, ki spada v vsak dom, na vsako knjižno polico!

Lp

Ajda