Deček, ki so mu rekli Božiček je slovenski prevod doživel z rahlim zamikom. V izvirniku je izšel leta 2015, leta, 2021 pa so po njem posneli istoimenski film, ki si ga lahko ogledate na Netflixu. Filma si še nisem ogledala, ga bom pa morda po branju te knjige, kajti bila je vse drugo, kot pa to, kar sem pričakovala od nje.
Knjiga št. 83/100
Matt Haig, Chris Mould (il.) - Deček, ki so mu rekli Božiček
Ocena: 4/5
V osnovi je to zgodba o izvoru Božička. Nikolas je 11-letni fant, ki z očetom živi v revni koči sredi gozda na Finskem. Mama je umrla v napadu medveda in odtlej je Nikolasovo življenje stalen boj za golo preživetje. V njem ni prostora za veselje in igro. Edini lepi stvari, ki ju ima, so sani, ki mu jih je izdelal oče, ter lutka, ki mu jo je iz repe izrezljala mama. Očetu se ponudi krasna priložnost, da odide na misijo iskanja dokazov, da na severu res živijo škratje. Kakršenkoli dokaz bi mu kralj tako bogato poplačal, da bi z Nikolasom veliko udobneje živela. A ker je Nikolas vajen, da je njegovo življenje polno žalosti in nesreče, se tudi ta načrt izjalovi. Nikolas z edinim prijateljem, miškom Miko, pobegne iz varstva hudobne tete Karlote in se odpravi na pot proti severu poiskat očeta. In pot je, enako kot njegovo življenje, polna nesreče, nezgod in na koncu tudi obilice čarovnije.
Priznam, da se nisem dosti poglabljala v takšne in drugačne zgodbe o Božičku, saj je to meni še vedno tuj koncept, ki ga poznam več ali manj iz ameriških filmov. Podoba Božička, kot takega je že znana, vse ostalo, npr. zgodba o življenju, imena severnih jelenov... pa v mojem otroštvu sploh ni bilo prisotno. V filmih je otroštvo Božička oziroma izvorno Nikolaja ali Nikolasa vedno prikazano precej rožnato, zato me je ta knjiga precej presenetila. Če mislite, da boste prebrali neko prijetno, toplo zgodbo, se precej motite.
Pred časom smo se pogovarjali o varovanju otrok pred težkimi tematikami in tole je zagotovo knjiga, ki je najbrž marsikdo je bi dal v branje najmlajšim - sploh tisti, ki so mnenja, da je treba otroke zaščititi pred težkimi tematikami (to sicer nisem jaz).
Nikolas se ves čas srečuje s smrtjo, nesrečo, revščino, lakoto in to je opisano na zelo direkten način. Tudi, ko se Nikolas na neki točki sreča z magičnimi bitji, niso avtomatsko prijazna in ga ne sprejmejo z odprtimi rokami. Marsikatera zgodba iz knjige se ne zaključi srečno in tudi Nikolasova pot do njegove končne usode, da postane Božiček, je precej bolj zavita in precej manj srečna, kot smo je vajeni. Še ena stvar, ki jo velja omeniti je to, da je o njegovem delovanju, kot Božiček, povedanega bolj malo. Torej tu je res poudarek na predzgodbi, ne na Božičku samem. Meni osebno je to čisto super, saj je zgodba povsem drugačna od drugih.
Roman me je resnično presenetil, saj sem pričakovala, da bo precej bolj otročji. Tudi humor v njem je takšen, da se bo odrasel bralec večkrat namuznil in nasmejal, saj so določene šale takšne, da jih bo otrok razumel precej drugače. Kot npr. ostarela teta Karlota, ki je tako stara, da še komaj živi. Pri svojih 42-tih letih. 😂
Vsekakor čisto nekaj drugačnega, kot kar sem pričakovala. Se pa bere hitro in je popolno branje za praznične dni.
LP Ajda