Knjiga je na moji polici na branje čakala že res dolgo. Morda je krivo to, da sem film, ki je bil po njej posnet, pogledala vsaj že petkrat, saj je Reese Witherspoon res opravila svoje delo več kot odlično, ali pa krivda leži v tem, da sem o avtorici in njenem pohodu slišala že marsikaj. Med ameriškimi pohodniki namreč krožijo takšne in drugačne govorice, ki so mi branje malce zagrenile, sem pa vseeno želela videti, če je knjiga z razlogom uspešnica. In je?
Knjiga št. 57/100
Cheryl Strayed - Divja
Ocena: 4/5
O čem roman govori najbrž vsi že veste. Cheryl Strayed je po nenadni smrti matere in posledičnem popolnem sesutju njenega življenja, vključno s predajanjem drogam, varanjem in ločitvijo, iskala nekaj, kar bi njenemu življenju našlo smisel. Odločila se je za pohod po zloglasni PCT (Pacific Crest Trail), ki se razteza na več kot 4.000km od Mehike do Kanade ob zahodni obali ZDA. V romanu opisuje svojo pot, predvsem pa pot do notranje osvoboditve od demonov preteklosti.
Sama sem velika ljubiteljica pohodniških potopisov. Kdor bere moje recenzije ve, da sem že večkrat napisala, da imam raje tiste, ki se bolj poglobijo v samo pot in izkušnje na njej, ne toliko v neke osebne borbe in travme pohodnika samega. Pa s tem sicer ni nič narobe, a mene res bolj zanima ta aspekt pohodništva - samota v naravi, sama narava v različnih delih sveta... Ne pa neke stare travme, ki prihajajo na plan. In v tem romanu je bilo tega zame osebno preveč.
Izguba starša je vsekakor eden od življenjskih dogodkov, ki so med najhujšimi, a zdi se mi, da Cheryl povsem romanticizira odnos z materjo, ki jo poimenuje vse od najboljše prijateljice pa do ljubezni njenega življenja. Ta sicer resnično tragičen dogodek izkoristi tudi kot nekakšen izgovor ali razlago za sesutje njenega prejšnjega življenja in slabe odločitve - od varanja do uživanja drog. Moram pa priznati, da ne glede na to, da so to teme, ki jih sicer nimam preveč rada oziroma mi ne sodijo v ta žanr, kot neko vsebinsko polnilo, je avtorica to izvedla na zelo lep način.
Jezik je izjemno lep in vsekakor je Strayedova dobra pisateljica, le da je pač potopisni del res precej v ozadju. Kar načeloma ni čisto nič narobe za nekoga, ki rad bere avtobiografske in osebnoizpovedne zgodbe. Ker sama nisem prevelika ljubiteljica tega žanra, mi je bilo teh skokov v preteklost in razmišljanj o njej malce preveč. Vsekakor pa se mi zdi, da je roman dober in upravičeno sodi med uspešnice. Glede vsebine in resničnosti informacij v njem pa ne bi upala razpravljati, saj ne mnenj ostalih pohodnikov res veliko, jaz pa pač nisem ena od njih.
LP Ajda