Za potrebe zimskega binga (ja - zdaj vidite s kakšnim zamikom prihajajo recenzije na blog...) sem morala prebrati dnevnik. Že n-tič se je na seznamu znašel Dnevnik Anne Frank, ko sem videla tole knjigo založbe UMcO, pa sem vedela, da bom spet spremenila načrt. Dnevnik naravoslovca, ki je poleg tega še na avtističnem spektru? Nekaj, kar odlično združi moje interese in strokovno pot, pač res ne more biti slabo.
Knjiga št. 12/100
Dara McAnulty - Dnevnik mladega naravoslovca
Ocena: 4,5/5
Knjige nič drugega ne more tako dobro opisati, kot njen naslov. Dara je mladostnik, ki je zaljubljen v naravo. Dnevnik je pisal eno leto, približno od svojega štirinajstega do petnajstega rojstnega dneva. V njem opisuje svoje dnevne borbe a samim seboj in težko razumljivim svetom okrog sebe. Dara je namreč mladostnik z motnjo avtističnega spektra, s katero živijo tudi njegova mama, brat in sestra. V svetu nepredvidljivih reakcij in odnosov, pa Dara svoje zatočišče najde v naravi. Dnevnik morda ni tako zelo razgiban in osredotočen na samo zgodbo in dogajanje, ampak je izjemno atmosfersko delo, ki bralca vzame s seboj na raziskovanje narave.
Moram priznati, da je branje na začetku teklo dokaj počasi. Dara se osredotoča na najrazličnejše podrobnosti iz narave, ki jih opazi praktično na vsakem koraku. Še posebej rad opazuje ptice in žuželke. Na začetku se mi je to zdelo dokaj suhoparno, a kmalu sem se ne le potopila z Daro v ta svet drobnih bitij, ampak sem se z njim tudi čisto iskreno poistovetila. Kolikokrat sem se (kot otrok in še do danes) zalotila pri opazovanju mravlje, hrošča, ptice? Kdaj sem nazadnje šla mimo peresa ali jajčne lupine na gozdnih tleh, brez, da bi ju pobrala? Mar nimam cele škatle takšnih zakladov? In mar nisem ena tistih, ki za preprosto pospravljanje okrog hiše porabi celo večnost, ker se vpiči v vsakega pajka? Nenazadnje tudi zdajle sedim na terasi in s fotoaparatom čakam ptice pred krmilnico.
Odličen dnevnik, ki nam da dober vpogled v drugačen um z drugačnimi interesi. V letu pisanja dnevnika Dara postane tudi okoljski aktivist. Všeč mi je način, kako z iskreno ljubeznijo do narave in občudovanjem le te, navdihuje najprej sošolce, nato odrasle okrog sebe in kasneje še širšo skupnost. Čeprav je ena od njegovih vzornic Greta Thunberg, Dara uspe svoje sporočilo prenesti brez kričanja in verbalne objestnosti. Je pa res, da žal v svetu, ki kriči, občasno ne preostane druge možnosti, kot da ga skušaš prekričati sam. Nenazadnje vljudni, tihi Dara vendarle ni postal internetna senzacija in meme.
Toplo priporočam vsem strastnim naravoslovcem, mladim in mladim po duši.
LP Ajda