Včasih je bil triler ali kriminalka moj najljubši žanr. V nekem obdobju, ko sem prebrala le 2 ali 3 knjige letno, so bile zagotovo vse trilerji, v zadnjem času pa po njih posegam redko. Je ljubezen do žanra minila? Sploh ne! Enostavno mi pod roke pride toliko drugih knjig, da triler večkrat počaka nekje ob strani, saj ga še vedno podzavestno očitno tretiram kot lažje branje, ki lahko pride na vrsto takrat, ko bom v slabši bralni kondiciji. To zagotovo ni vedno res, je pa roman o katerem pišem danes eden teh, ki brez neke hudo inovativne zgodbe in izjemnega stila pisanja, človeka z lahkoto zbudijo iz bralnega spanca.
Knjiga št. 51/70
Romy Hausmann - Dragi otrok
Ocena: 4/5
Ta psihološki triler je popolno dopustniško branje, saj si predstavljam, da bi ga lahko prebrala v enem kosu, nekega popoldneva ležeč na plaži ali ob kaminu v kakšni gorski koči. Sama sem ga začela brati zvečer, v dveh urah prišla do 2/3 romana in ga naslednji dan dokončala.
Lena je študentka, ki je pred 14 leti skrivnostno izginila, njen oče pa je trdno prepričan, da bo nekega dne izvedel resnico. Ko prejme klic, da so našli žensko, ki ustreza Leninemu opisu, je zato poln upanja, da je njegova hči morda še živa. Ženska, ki leži v bolnišnici, je dlje časa preživela v ujetništvu moškega in njunih dveh otrok - v skrivni koči na nikogaršnji zemlji med Nemčijo in Češko. Naposled je moškega, ki jo je zadrževal ubila in s starejšo hčerko zbežala pred mimo vozeč avto. Utrpela je sicer hude poškodbe, a ona in hčerka sta bili takoj prepeljani v ustrezne institucije, dečka pa so kmalu za tem našli v koči poleg trupla. A ženska v bolniški postelji ni Lena ampak ji je ime Jasmine. Kdo je storilec, čigar truplo je obležalo v koči? Čigava sta otroka? Kje je Lena? Bo Jasmine v resnici kdaj ušla koči in svojemu ugrabitelju?
Knjiga se začne z navideznim koncem travme in drame, a ves čas se zdi, da zgodbe še zdaleč ni konec. Otroka sicer dobivata ustrezno pomoč, a se vedeta skrajno nenavadno. Deček je nezmožen funkcioniranja, deklica pa navaja gola dejstva in pravila in pri njej sumijo na Aspergerjev sindrom. Celotno zgodbo spremljamo z različnih zornih kotov: Jasmine, Leninega očeta in Hannah - deklice iz koče.
Ne morem reči, da je sama zgodba povsem izvirna, saj smo idejo o dolgotrajni ugrabitvi, sploh v kakšnem majhnem prostoru, kjer ujetnica rodi otroke svojemu ugrabitelju, že velikokrat slišali in prebrali. Knjiga se bere izredno hitro, zapleti so dokaj nepričakovani, čeprav se v osnovi neka ideja ves čas potika bralcu po mislih. Poudarek romana je na odnosu med storilcem in žrtvijo in psiholoških ranah, ki jih slednja utrpi in so veliko težje ozdravljive kot pa fizične. Čisto vredu triler, priporočam ga ljubiteljem žanra, ni pa noben presežek, kar se tiče zgodbe in sloga samega. Ne boste pa razočarani!
LP Ajda