V starih časih (beri: do treh let nazaj), ko sem prebrala eno do dve knjigi na leto, sta bili zagotovo obe kriminalki oziroma trilerja. Moja ljubezen do žanra ni usahnila, le z večjo frekvenco prebranih knjig, sem začela posegati po vse različnejših knjigah, pa tudi trilerji imajo načeloma vsi podobno zasnovo in bi mi jih več na hitro, eden za drugim, najbrž presedlo. Še vedno pa je to žanr, ki mi predstavlja sprostitev in res tisti užitek, ko se strani pod tvojimi prsti kar same obračajo. In po kar nekaj časa je tole roman, ki ima vse prvine perfektnega, hitrega trilerja.
Knjiga št. 82/100
Chris Carter - Genesis
Ocena: 5/5
Detektiv Robert Hunter se sreča s serijskim morilcem, za katerega kaže, da mu morda pa vendarle ne bo kos. Svoje žrtve mori na najokrutnejše načine, pušča za sabo sporočila, med žrtvami pa vsaj na videz ni nobene povezave. Kako torej ustaviti tega (več kot očitno) psihopata, preden umori še več ljudi?
Ob branju odzivov na knjigo sem večkrat prebrala, da je roman tako krut, da je skoraj ogaben in za marsikoga čisto preveč nasilen. Meni osebno se ni zdel s tega vidika čisto nič bolj grozen, kot karkoli drugega kar sem prebrala, ali pa konec koncev, kot karkoli, kar obravnavam na svojem podkastu. Človeška zloba in sadizem pač ne pozna meja.
V romanu se avtor ogromno ukvarja z vprašanjem duševnega zdravja, maščevanja, celo samomora, zato vendarle pozor za vse, ki lahko vas te teme prizadanejo. Všeč mi je, da ima roman poleg osnovne, kriminalne zgodbe, tudi dejansko globino in nek nauk. Zdi se mi, da se avtorjeve pretekle osebne zgodbe in stiske v zadnjih dveh romanih, sploh v Genesis, precej poznajo.
Pohvale založbi Učila za hiter prevod, knjiga je že v izvirniku komaj dobro izšla. Prevod je povsem soliden, brez opaznejših slovničnih napak. In za tiste, ki se boste obregnili ob naslov - češ zakaj ni preveden v Geneza... Z razlogom!
Odličen psihološki triler za vse ljubitelje žanra. Skoraj 500 strani sem požrla v slabih dveh dneh in večjega komplimenta od tega mislim da ni.
LP Ajda
Commenti