Recenzija: Hči lune

Mladinski roman govori o Luciji oziroma Lučki, kot jo kličejo vsi, ki jo poznajo. Lučka je zasanjano petnajstletno dekle, ki že od majhnega ve, da je posvojeno, trdno pa verjame, da je njena prava mati prav luna. Z njo ima poseben odnos in vsak večer, še posebej ob polni luni se pogovarja z njo. Zaupa ji vse svoje težave in najgloblje želje, predvsem to, kako zelo je zaljubljena v Krištofa. A kaj, ko ima Krištof že dekle Diano. Ko se Lučka odpravi k babici na počitnice na Dolenjsko in, ko ve, da bo tam tudi Krištof (brez Diane!) ne polna upanja, da se njuna zgodba končno srečno konča. Prav tako, kot se mora srečno razplesti roman o Luciani Asteriji, ki ga Lučka piše.

Knjiga št. 48/100

Desa Muck - Hči lune

Ocena: 4/5

Sicer kratek mladinski roman mi je bil med branjem veliko veselje. Med tem, ko marsikatera literarna ljubezen iz otroštva v odrasli dobi ne pije vode, Hči lune še vedno uspe zabavati tudi odraslega bralca. Med dogajanjem v sedanjem času bralec prebira tudi odlomke iz Lučkinega romana, ki je duhovita najstniška žajfnica, polna romantičnih prizorov, hrepenenj in fantazijskih elementov. In Desi Muck je uspelo nekaj, kar mariskomu ne uspe. Kot odrasla avtorica je najstniški glas uspela napisati avtentično in tudi roman v romanu je takšen, kot bi ga pisala zaljubljena najstnica, ki živi z glavo v oblakih.

Res lušten pobeg nazaj v otroštvo, predvsem pa mladinski roman, ki prestane test časa in je povsem aktualen tudi v teh časih, čeprav v njem ni nobene omembe tehnologije in podobnega. Morda pa prav zato!

LP Ajda