Dvanajstletni Luke Ellis je zaradi svoje izjemne inteligence vse prej, kot običajen fant, a živi povsem običajno življenje, če pozabiš dejstvo, da se bo lahko vpisal praktično na katerokoli univerzo bo želel. A vse, kar je bilo običajnega, se izniči neke noči, ko skrivnostna skupina ljudi vdre v njegovo domačo hišo, ubije njegova starša in ga ugrabi. Zbudi se v "Inštitutu," kjer skupaj z ostalimi otroki ugotavlja, kakšen je namen vseh mogočih testiranj, ki se izvajajo na njih. Kmalu ugotovi, da bo moral u inštituta zbežati, če želi še kdaj živ zapustiti njegove prostore.
Knjiga št. 84/100
Stephen King - Inštitut
Ocena: 5/5
S Kingom sva se ponovno našla lani s Tujcem in letos se je najina afera nadaljevala z megalomanskim Obstati in malce manj zašpehanim Inštitutom. King je mojster ustvarjanja vzdušja in, ko enkrat okusiš njegov stil pisanja, te ja nek način zaznamuje, saj mene osebno le redko kateri avtor še tako pritegne, kot njegovo pisanje. Ne glede na večinoma grozljive tematike, me tako posrka v svoj svet, da po zaključku branja le tega vedno pogrešam. In z Inštitutom je povsem enako.
Srečamo še z vladno institucijo, ki deluje po načelu "cilj opravičuje sredstva." V prostorih inštituta zbirajo otroke s sposobnostmi telepatije in telekineze in jih s poskusi testirajo, ter njihove sposobnosti krepijo, da bi jih lahko kasneje uporabili, kot orožje. Poleg zgražanja nad ravnanjem z otroki, bralca ves čas spremlja obup ob navidez brezizhodni situaciji, saj ima inštitut na svoji strani mnoge vladne organizacije, svoje lovke pa ima razpredene po vseh ZDA. Tudi, če bi kdo od otrok ušel, kam bi šel in komu lahko zaupa?
@bookieswithanja me je spomnila, da v veliki meri spominja na serijo Stranger Things in ja, predstavljam si, da je tudi Eleven ušla iz podobnega inštituta. Malce sem raziskala ozadje in serija je veliko inspiracije dobila prav iz Kingovih del iz osemdesetih, v katerih nastopajo bodisi otroci z nadnaravnimi spodobnostmi (Carrie, The Shinning) ali pa otroci, ki se skupaj borijo proti nečemu večjemu (Tisto). King je sam velik oboževalec serije Stranger Things in s tem, ko je nekaj inspiracije vsekakor dobil iz nje, je zadeva sklenila popoln krog.
O Inštitutu težko povem še kaj več, brez da bi vam povedala kakšen kvarnik. Meni je bila knjiga izredno všeč, res pa je, da se prvih 100-200 strani zelo počasi postavlja na noge in gradi nek svet, zgodbo, potem pa drvi naprej v pravem Kingovskem tempu. Še en odličen roman!
LP Ajda