Ko sem videla, da je pri založbi @zalozba.primus izšel pohodniški roman o Julijani, so se mi zasvetile oči. Izredni rada imam Slovenijo, Gorenjsko še posebej, poleg mojih domačih Peč, seveda. So še vedno najlepša vas na svetu! Ampak neka v teh gorah in pokrajinah, ki jih obdajajo je nekaj, kar me veliko bolj pritegne, kot vsako morje in eksotika. Roman, ki govori o poti, ki obide vse te lepe kraje? Ja prosim!
Knjiga št. 45/100
Tatjana Trontelj - Julijana; 270 kilometrov okrog Julijcev
Ocena: 3/5
Avtorica je Julijano prehodila na malce drugačen način, kot si sicer predstavljamo takšne poti. Prehodila jo je namreč po posameznih etapah (uradne etape je razdelila še na krajše dele) od aprila 2021 do konca avgusta 2022. Tega pristopa doslej iz podobnih romanov nisem bila vajena, saj so večinoma te daljše poti vsi prehodili v enem kosu in je bila ravno ta ločitev od civilizacije in vsakdanjega življenja tisto, kar je delalo pot posebno. Ga. Tatjana je pot prilagodila sebi in svojim (ter moževim) zmožnostim, kar je čisto vredu. S tem je nekako obeležila svojo upokojitev in dosegla nekaj, kar pravi, da se ji ne prej zdelo skoraj nepredstavljivo.
Knjiga je izredno lepo oblikovana, opremljena z zemljevidi in barvnimi fotografijami. Še ena pozitivna lastnost te knjige so zelo kratka poglavja in zato branje hitro teče. Tisto, kar mi ni bilo všeč, je dokaj veliko ponavljanja. Veliko je govora o tem, zakaj so izbrali nek dan in ne drugega (vedno zaradi vremenske napovedi), kje so pili kavo in kako je prejšnjo noč spala. Ne bom rekla, da me je to ravno motilo, a pri večini ostalih romanov tega žanra, takšne teme odpadejo, saj se hodi v vsakem vremenu, kave se ne pije na bencinskih črpalkah, če hodiš po divjini, spiš pa vedno nekje drugje, praviloma tudi vedno malce slabše, kot doma. Tako da vse te stvari niso težava avtoričinega pisanja, le razlika je med tem, ali prehodiš pot v enem kosu, ali pa takole po drobcih. Pogrešala sem tudi morda podatke o tem, koliko kilometrov so prehodili kakšen dan. Sicer se to da približno preračunati oziroma oceniti, a vseeno...
Knjiga je v resnici zbirka dnevniških zapisov o posameznih etapah in občudujem avtorico, da se ji je ljubilo vse to sproti zapisovati. Glede na to, da je gospa že v pokoju (čeprav je bila ob zaključku, če sem prav razumela, stara komaj 61 let, to so praktično nova štirideseta 😊 ), imam do nje res spoštovanje, da je vse skupaj tako lepo uredila. Ne bom rekla, da je to ena mojih najljubših knjig iz tega žanra, je vendarle eden mojih ljubših in sem prebrala že kar nekaj pohodniških potopisov, je pa lep poklon Julijani in naši lepi Sloveniji.
LP Ajda
Comments