• Ajda

Recenzija: Kava s smetano

V zadnjem času me vedno večkrat kontaktira avtor oziroma samozaložnik, ki bi mi želel predstaviti svojo knjigo. Glede na tematiko se odločim, ali bom knjigo sprejela ali ne in, ko mi je gospa Natalija Pavlič povedala nekaj malega o svoji prihajajoči knjigi, sem ponudbo z veseljem sprejela. Knjiga govori o vezi med življenjem in smrtjo, o zavedanju lastne minljivosti in soočanju z njo. Krasna knjiga, ki mi je bila všeč ne glede na to, da marsikatera tematika iz nje ni ravno po mojem okusu.


Knjiga št. 17/70

Natalija Pavlič - Kava s smetano

Ocena: 4/5

Knjiga govori o Ani; tajnici na osnovni šoli, ki živi mirno življenje; poročena, dva otroka, dve najboljši prijateljici... Nič kaj vznemirljivega, a mirno in zadovoljivo življenje. Dokler vanj ne zareže diagnoza: neozdravljiv drobnocelični pljučni rak. Prognoza: z zdravljenjem bi si lahko olajšala zadnje mesece življenja, to pa je tudi vse. Diagnoza na vsakogar vpliva drugače in Ana se sooča z nerazložljivo apatičnostjo. Življenje ji polzi skozi prste, ona pa ne čuti na trenutke pravzaprav ničesar. Poleg tega, da se mora soočiti z lastni minljivostjo in neizbežno smrtjo, se sooča tudi s težavami v zakonu in družini. Njena mož in mati se nikakor ne moreta sprijazniti s tem, da se Ana ne bo borila, četudi se nima smisla boriti. Mož raziskuje razne alternative, ki Anino stanje le še poslabšajo in skupaj z leti, desetletji življenja, ki ji je odvzeto, ji je odvzeto tudi odločanje o lastnem telesu, o lastni usodi. V največjo oporo sta ji najboljši prijateljici Neža in Lea, ki ji pomagata vsaka na svoj način. Lea, bolj realna in direktna od dvojice, ji pomaga predvsem s tem, da jo prepriča v uživanje v trenutku, skrb zase, v to, da si še kaj privošči, da se pocrklja, dokler ima še čas in energijo. Na drugi strani je neža precej bolj poduhovljena in ji pomaga s tem, da ji predstavi meditacijo in stik z nečem višjim od telesnega. Ana pa je nekje na sredini, skeptična in ne vajena obeh filozofij, poišče neko srednjo pot, ki ji ustreza.


V drugem delu zgodbe spremljamo zgodbo njene prijateljice Neže, katero je težko življenje najprej ločilo od stika z bogom oziroma nečim višjim, nato pa jo po težkih preizkušnjah ponovno privedlo do energij, v njenem primeru angelskih. Opisuje na kakšen način se je s pomočjo vere v nekaj več povezala tudi z drugimi ljudmi in njihovimi usodami, pa tudi z boleznijo in kasneje smrtjo svoje prijateljice Ane.

Knjiga je v prvem delu napisana v obliki dnevnika. Takoj na začetku branja se je treba malce navaditi na slog, saj avtorica dostikrat piše stavek po stavek, s presledkom vrstice, a jaz ta način dojemam kot opisovanje nepovezanih misli, ki se pletejo v glavi naše protagonistke Ane ob težki diagnozi. Ko sem se navadila na tak slog, mi je postal zelo všeč, saj je izredno dobro ponazoril ta nemir, živčnost, negotovost. Prvi del knjige me je zelo prizadel, oziroma naredil name močan čustveni vtis, saj nam način pisanja res pomaga vživeti se v počutje glavne junakinje. Prizadel me je tudi odnos njenega moža, četudi sem ga na nek način lahko razumela. Prav tako njeno mamo, ki je na prvi pogled delovala kot negativen lik, a tudi njo na nek način razumeš. K temu pripomorejo tudi deli, kjer svojo plat povedo oče, mati, mož in otroka. Zgodba je seveda težka in tragična, a kljub temu uspe avtorica ohranit neko lahkotnost in ne zapade v melanholijo, kot bi sicer vsekakor lahko.


Drugi del knjige je bil vsekakor manj po moje okusu, saj več posega v neke druge, duhovne sfere, ki meni niso tako blizu. Če bi prej vedela o čem bo tekla beseda, se tega dela knjige najbrž niti ne bi lotila. Da razložim zakaj je tako, se moram malce dotaknit svojih lastnih prepričanj. Sama sem namreč dokaj realistična oseba, ne glede na to, da vsekakor verjamem v nekaj več. Temu lahko rečemo bog, angeli, energija, vesolje... Dejstvo je, da je človek večji od telesa iz mesa in krvi in, da je duša tisto, kar nas dela takšne kot smo. In duša je nekaj tako velikega, da ne more izginiti in prepričana sem, da obstaja še marsikaj kar je skrito očem. Vesela sem tudi, ko se kdo najde v nečem duhovnem in mu ta stvar pomaga pri premagovanju stisk, če jaz v to verjamem ali ne. Se mi pa zdi, da se je v zadnjem času pojavilo cel kup duhovnih instant rešitev v obliki raznih kart, angelov, samorogov, morskih deklic... ki iz ljudi v stiski molzejo denar in jim ne nudijo ne utehe ne rešitve. In bala sem se, da bo šla ta knjiga v to smer.


Pa ni! V drugem delu knjige je zelo lepo predstavljeno, kako je bila Neža v otroštvu, ob materini vzgoji v res lepem stiku z nečem višjim, z Bogom, če želite tako reči in ji je bilo to odvzeto, ko se v šoli o tem ni smela izražati in je bila zato celo zaničevana. Predstavljeno je bilo njeno življenje kasneje in vse težave s katerimi se je soočila in od katerih je tudi pobegnila, predvsem pa občutek krivde in iskanje tolažbe. In tu je bil zame najboljši del drugega dela knjige, ko avtorica opiše Nežino srečanje z organizacijo, ki je svoje "vernike" grdo izkoristila ravno na račun iskanja tolažbe in nečesa več. Opiše tudi Nežino negotovost in nezaupanje, ko se z vero in duhovnostjo srečuje po tem, pa tudi stik z angeli, ki ji na koncu pomaga, da se ponovno poveže z energijami, ki so ji bile včasih domače.


Vsekakor je knjiga vredna branja, če pa vam je duhovnost res tuja, lahko preberete samo prvi del, ki obsega nekako slabi 2/3 knjige. Kljub temu vam toplo priporočam, da preberete tudi drugi del. Tudi za tiste, ki so skeptiki in ne verjamejo v nič, ni napisan preveč poduhovljeno, da ga ne bi mogli prebrati. Če imamo dovolj odprte misli, je takšno branje lahko v dober razmislek o tem, kaj lahko nekomu drugemu pomaga priti v stik s sabo.


LP Ajda

69 views0 comments

Recent Posts

See All

© 2023 by Salt & Pepper. Proudly created with Wix.com

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now