top of page
  • Writer's pictureAjda

Recenzija: Kurji pastir

Knjigo Kurji pastir avtorja Ferija Lainščka sem naročila še preden sem vedela o čem sploh govori. Namenila sem se namreč brati več slovenskih avtorjev in zakaj ne bi začela kar pri enem najboljših? V času od mojega nakupa je Feri postal najnovejši dobitnik Prešernove nagrade, knjiga Kurji pastir pa eden mojih najljubših romanov slovenskega avtorja vseh časov, zagotovo pa najljubši v tem letu.


Knjiga št. 65

Feri Lainšček - Kurji pastir

Ocena: 5/5

Priznam, da Kurji pastir ni bil na mojem ožjem bralnem seznamu. Za mesec december sem si, tudi zaradi zimskega binga in projekta 25 knjigoslastic, sestavila res super bralni seznam, večinoma iz samih uspešnic, ki še čakajo na branje. Ne glede na to, da me je dotična knjiga seveda zanimala, sem bila prepričana, da jo bom shranila za enkrat kasneje. Dokler je nisem nekaj dni nazaj vzela v roke samo zato, da bi videla kakšen je jezik, način pisanja... In je v mojih rokah ostala tako dolgo, da sem v prvem večeru prebrala skoraj polovico romana, ki sploh ni tako kratek, saj ima slabih 300 strani. Strani so se obračale kar same od sebe in v dveh dneh je bila knjiga dokončala. Pustila me je odprtih ust in pod velikim vtisom.


O čem pravzaprav govori knjiga? Kurji pastir je prva v seriji retrospektivnih romanov, prek katerih avtor opisuje najzgodnejša leta svojega življenja. V romanu Kurji pastir opisuje pravzaprav prve dneve in mesece svojega življenja. Spoznamo predvsem zgodbo njegovih staršev, ki sta se spopadala z revščino in ostalimi tegobami, ki so v tistih časih pestile prebivalce Prekmurja. Poleg ostalih skrbi, sta bila ob Ferijevem rojstvu starša sploh za čiste čase že kar v letih. Kar 18 let sta namreč čakala, da jima je bilo po starejši hčerki namenjeno dobiti še sina. S tem povezane so bile številne skrbi, že v zvezi s samim porodom, zdravjem malega in mame, pa tudi vaško jezikanje in natolcevanja. V knjigi spoznamo tudi težke življenjske razmere v katerih sta se znašla starša; odhod starejše sestre v Ljubljano, dotrajana hiša in življenje iz rok v usta. Največji pečat romanu data prav starša in njuni osebnosti. Mati, posebna, sočutna ženska, ki se je edina iz vasi želela družiti in biti prijazna z Romi, ki so živeli v sosednjem naselju. Oče, razpet med krščansko vero in komunistično partijo, katerega so izkušnje odvrnile od bratenja s katerokoli od teh ideologij. Po svoje pripoved začini tudi utrip vasi; istočasna razdeljenost in povezanost. Od zlobnih jezikov pa do nesebične pomoči; vse v enem dihu.


Čas dogajanja je izjemno kratek, saj roman opisuje prvih nekaj mesecev Ferijevega življenja in, če bi dobro premislili, v knjigi niti ni neke hudo zapletene zgodbe. A ravno zaradi tega je ta knjiga dokaz, da za dobro knjigo ne potrebujemo prekomernega dogajanja, eksotike, skrajnosti. Navadno, revno kmečko življenje, podano prek čudovitega jezika, ki ga v knjigi uporablja Lainšček, je lahko enako lepo, zanimivo, vznemirljivo, ganljivo in pretresljivo. Všeč mi je tudi, da avtor uporablja domača imena ter narečne besede, ki še posebej vzpostavijo vzdušje življenja na prekmurskem podeželju v koncu petdesetih let prejšnjega stoletja. Osvetli tudi problem strahu pred drugačnimi ljudmi, v tem primeru pred Romi, ki so bili zaradi svojega načina življenja in navad, pogosto tarča izogibanja in pripisovanja krivde za to in ono nesrečo. Romanu bi lahko pripisali mnoge prvine magičnega realizma, saj s svojim opisovanjem dogajanja vzpostavlja vzdušje nečesa posebnega, večjega. Liričnost pripovedi te povsem posrka vase in vse kar se dogaja se ti zdi povsem resnično in verjetno, četudi se šele ob pogledu nazaj na prebrano zaveš, da je najbrž določen del pripovedi kljub vsemu fiktiven ali pa vsaj dodelan spomin na določene dogodke.

Vsekakor čudovita knjiga, ki jo priporočam v branje vsem. Pohvale tudi založbi Beletrina in celotni ekipi za krasno grafično podobo knjige, ki je vse od ovitka, do platnice in notranjosti dovršena in čudovito oblikovana.



LP Ajda


1,524 views0 comments

Recent Posts

See All
bottom of page