Velikokrat prejmem prošnjo za bralne predloge iz kriminalnega žanra, ki niso pretirano krvavi. Avtorji kriminalk in trilerjev se namreč v zadnjem času prav trudijo šokirati z zapleti in zdi se, kot da tekmujejo med seboj, kdo bo napisal bolj krvavo, bolj grozljivo zgodbo. Meni osebno to sicer čisto ustreza, oziroma ne vpliva na mojo splošno bralno izkušnjo, razumem pa vsakega bralca, ki ga takšni prizori spravljajo v nelagodje. Knjiga, o kateri pišem danes spada v tisto kategorijo kriminalk, ki pa bi jo lahko prebrali tudi tisti, malce manj levjesrčni.
Knjiga št. 37/100
Richard Osman - Mož, ki je umrl dvakrat
Ocena: 4/5

S komično-kriminalnim romanom se vračamo v upokojensko naselje Sončni gaj, kjer se Elizabeth, Joyce, Ibrahim in Ron še vedno dobivajo v Četrtkovem klubu za umore. Po uspešno razrešenem umoru iz prvega romana, njihov mir skali novi prebivalec naselja. Elizabethin stari znanec se v Sončni gaj zateče po tem, ko ga obtoženega kraje dragih diamantov lovi kar nekaj oseb, za katere si pač res ne želiš, da te imajo na piki. Z njim pa se v Sončni gaj naselijo tudi težave, saj že naslednji dan odkrijejo prvo, nikakor pa ne zadnje truplo.
Roman me morda malce spominja na Godlerjeve kriminalke, le da je njegov tempo upočasnjen na upokojensko raven. Istočasno je detektivka in satira o življenju zdolgočasenih upokojencev, ki si želijo kakršnekoli popestritve, obenem pa so dovolj stari, da nimajo več absolutno nobenega filtra. Že v prvem romanu smo slišali, da si pri določeni starosti pač lahko dovoliš skoraj vse in naši junaki v nadaljevanju to s pridom izrabljajo.
Roman se občasno upočasni in priznam, da ni ves čas enako vznemirljiv. Predstavljajte si ga kot telefonski pogovor z babico, ki pove marsikaj novega, vmes pa tudi kakšno kiklo je imela pri maši sosedova Cilka. Takšnih nesmiselnih in nepomembnih opažanj je v romanu cel kup in če imamo ves čas v glavi, da je za upokojence to najbrž zelo realno, je to povsem zabavno.
Roman priporočam predvsem tistim, ki delate (ali živite) s starejšimi, saj vas bo marsikateri odlomek res nasmejal. Povsem prijetno, dokaj lahkotno branje, vsekakor pa najprej preberite prvi del.
Recenzijo prvega dela najdete tule: https://www.ajdanaklada.com/post-1/recenzija-%C4%8Detrtkov-klub-za-umore
LP Ajda
Comments