top of page
  • Writer's pictureAjda

Recenzija: Mož z imenom Ove

Četudi je Backman izredno priljubljen avtor, je tole moj prvi njegov roman. Vsi, ki ste me vztrajno spodbujali k branju njegovih del ste krivi, da me kar nekaj njegovih romanov že čaka na policah. No, v decembru lani sem prvega od njih končno tudi prebrala.


Knjiga št. 90/100

Fredrik Backman - Mož z imenom Ove

Ocena: 4,5/5



Ove je 59-letni Šved, ki živi v urejeni soseski, vozi saaba in je ves čas slabe volje. S sosedi ne komunicira, razen takrat, ko med vsakodnevnim obhodom soseske opazi kakšno nepravilnost in nanjo seveda glasno opozori. Njegove najhujše nadloge predstavljajo napačno spravljena kolesa, napačno razvrščeni odpadki in vožnja v naselju, kjer so motorna vozila prepovedana. A vse to se zdijo le še male težave, ko se v hišo nasproti njegove priseli nova družina, ki svoj prihod naznani s silovitim posegom v Ovejevo dvorišče in uničenjem njegovega nabiralnika. Ko bi le vedel, da je to le prva od sprememb, ki se mu bodo zgodile... Kako namrgoden bi bil šele tedaj!


Priznam, da me roman ni navdušil čisto takoj, ampak je tako kot Ove potreboval nekaj časa, da ga vzljubim. Do neke tretjine sva se kar malce namrgodeno gledala, potem pa me je vendarle dobil na svojo stran. Ove je tipičen protagonist, kakršne poznamo tudi v resničnem življenju, ki pod svojo slabo voljo in pritoževanjem skriva leta in leta krivic, žalosti, jeze, predvsem pa grajenja zidov pred ljudmi in čustvi, ki bi ga sicer lahko pokopala pod sabo. Dokler ne sreča nekoga, ki je dovolj trmast, da prebije njegovo trdo in nesramno zunanjost, ga okolica vidi le kot posebneža, tečneža, ki je na svetu le za to, da opozarja in graja druge.


Kljub temu, da ne moremo reči, da je Ove prijeten protagonist, ves čas na nek način navijamo zanj, četudi nismo prepričani, kakšen razplet zgodbe bi bil zanj v resnici zmaga. Več ne bom povedala, saj je želim pokvariti branja tistim, ki knjige še niste prebrali. Lahko pa povem le še to, da je knjiga istočasno humorna, pa tudi tragična. Zoprno namrgodena in izjemno topla.


Čeprav ne morem reči, da je to moja najljubša knjiga vseh časov, sedaj popolnoma razumem popularnost avtorja in v resnici komaj čakam naslednja njegova dela. Je pa v času od mojega branja pa do danes, ko tole objavljam, prišel v kinematografe tudi nov film, posnet po tej knjižni predlogi, zato nekaj besed tudi o njem.



Najbrž vas zanima kakšen je film, še posebej, če se je Hollywood odločil ponovno posneti že uprizorjeno zgodbo. Švedska različica filma namreč že obstaja. Zelo enostavno: ne razočara!


Švedski Ove je postal ameriški Otto in to me v resnici ne moti. Mnogi so se vtikali v menjavo imena, a meni se to v resnici zdi logična odločitev, saj film ni enostavno švedska zgodba postavljena v ameriško okolje, ampak je na mnoge načine amerikanizirana in vanjo švedsko ime pač ne bi sodilo.


Tom Hanks je v naslovni vlogi odličen, ravno prav namrgoden in godrnjav. Iz svojih let (amaterskega seveda) udejstvovanja na gledaliških deskah pač vem, da so takšne, zelo ekstremne vloge na videz lahke za odigrat, a v resnici jih je težko narediti na način, da ne postanejo karikature. Hanksu je to vsekakor uspelo. A Tom ni edini Hanks, ki je blestel v filmu. Njegov sin Truman je upodobil mladega Otta res simpatično.


Še ena stvar, ki mi je bila pri filmu res všeč je to, da takoj na začetku ustvarjalci zapišejo, da je posnet tako po knjižni predlogi, kot po švedskem filmu. Backmanova žena je bila tudi ena od producentk pri filmu. Zakaj se mi to zdi pomembno, predvsem pa spoštljivo? Ker se Hollywood včasih obnaša, kot da tuje (v resnici domače!) produkcije ne obstajajo in niso nič vredne. Ja, Dekle z zmajskim tatujem! Tebe gledam!


Film na ganljiv in tudi humoren način prikaže, da v življenju v resnici največ veljajo odnosi. Družinski, partnerski, prijateljski, medsosedski... Človek brez odnosov lahko živi, a kakšno življenje je to? Nisem neka filmska jokica, a vseeno priznam, da me je na več delih kar malce stisnilo. Vsekakor res soliden film, vreden ogleda. Ne iščite pa podobnosti s knjigo v preveč podrobnostih. Kot rečeno. To je eden od primerov, ko ustvarjalci niso enostavno prekopirali že narejenega filma v drugo okolje, ampak so ga stilsko in kulturno prilagodili na ameriško družbo in okolje. Kljub temu, da je film knjigi zvest, predvsem kar se tiče samega sporočila, nekaj odstopanj pač je, a s tem ni čisto nič narobe!


LP Ajda

224 views0 comments

Recent Posts

See All

Commenti


bottom of page