V decembru 2020 sem začela sodelovati pri zimskem knjižnem bingu, ki ga organizira Sandra, ki ureja Instagram profil Do zadnje strani. To je nekakšen bralni izziv, podobnega ima tudi skupina Knjižni črvek na Facebooku, ki ti določi teme na katere moraš prebrati po eno knjigo. Sama se doslej nisem udeležila že nobenega izziva, saj se mi je zdelo, da bo zame to delovalo, kot neka prisila s katero se bom obremenjevala in mi branje ne bo užitek. Izkazalo pa se je kot ravno nasprotno. Bingo je pri meni dosegel svoj pravi namen, saj me je na trenutke pahnil iz cone udobja in me prisilil, da sem pobrskala tudi med knjigami, po katerih sicer ne bi posegla. In današnja knjiga je najboljši primer dela, ki ga zagotovo (še) ne bi prebrala, če je ne bi "morala" zaradi binga.
Knjiga št. 6/70
John Knittel - Modri bazalt
Prevod: Janez Lazar
Ocena: 4/5
Za okence "Letnica tvojega rojstva" kar nekaj časa nisem našla primerne knjige, saj mi nič, kar je izvorno izšlo v letu 1989 ni bilo všeč, ali pa nimam v svoji domači zbirki. Nato sem začela brskati med knjigami, ki so v letu 1989 izšle v slovenskem jeziku in pogled se mi je ustavil na naslovu Modri bazalt. To knjigo, ki je izšla pri Prešernovi družbi, mi je že večkrat tekom najstniških let predlagal oče. Vedno sem bila namreč ljubiteljica zgodovine; predvsem Egipta, antične Grčije in Rima ter ostalih prvih civilizacij. Vseeno me nikoli doslej knjiga ni pritegnila do te mere, da bi jo vzela v roke. Pri knjigah starejšega datuma mi najmanj diši to, da velikokrat ni na zadnji strani čisto nobenega povzetka, da bi lahko izvedel o čem se pravzaprav gre. O tej dotični knjigi tudi na internetu nisem našla nič kaj dosti in sem se nekako podala v povsem neznane vode.
Glavni junak romana je Walter Beam; mladi egiptolog, ki je obseden s skrivnostnim propadom šeste egiptovske dinastije in njeno lepo kraljico Nitokris. Po legendi naj bi bila pokopana v dragocenem sarkofagu iz modrega bazalta in odločen je, da jo najde. Odpravi se v dolino Tebe in, ko vsi zapustijo dolino zaradi bližajoče se vročine in poplav, ki ji sledijo, on ostane in nadaljuje z izkopavanjem. Trud in neznanska sla po lepi kraljici ga vendar pripeljeta do odkritja povsem nedotaknjene grobnice v kateri dejansko najde sarkofag iz modrega bazalta. A Beam gre še korak dalje. Mumijo nesrečne Nitokris vzame iz krste in jo odvije. Naslednjega jutra se zbudi ob Nitokris - živi iz mesa in krvi. Začne se bitka s časom, s temnimi silami preteklosti, ki želijo kraljico nazaj, ter z ljudmi, ki hočejo svoj delež zaklada, ki ga je Beam odkril.
Knjiga je napisana v dokaj arhaičnem jeziku, kar vzpostavi perfektno vzdušje za dogajanje, ki ga spremljamo. Ne morem točno določiti v katerem časovnem obdobju se dogaja roman. Po eni strani naši junaki uporabljajo avtomobile, po drugi strani pa so nekatere stvari še zelo zastarele. Rekla bi, da tam nekje v obdobju med vojnama ali pa po prvi svetovni vojni. Vsekakor nekaj časa pred obdobjem, ko je bila izdana v slovenskem jeziku. (Opomba: po dolgem brskanju po internetu sem ugotovila, da je bila knjiga v angleščini izdana pod naslovom Nile Gold in za angleški prevod sem našla nekaj več recenzij, mnenj... Knjiga se dogaja v 20-tih letih prejšnjega stoletja, torej, kot sem predvidevala, med vojnama). Jezik pisanja vsekakor dodatno vzbudi vtis nekega drugega zgodovinskega obdobja.
Ogromno je v knjigi razmišljanj Walterja Beama, preko katerih dobimo vpogled v njegov obsesiven odnos do pokojne Nitokris. Beam kot lik je dokaj dobro postavljen in tudi kasneje, ko se vzpostavi določena povezava med njim in osebnostjo iz časa šeste dinastije, je povezava verjetna in predvsem zvesta liku. Na drugi strani so določeni stranski liki oblikovani precej bolj mlačno in sem večkrat čisto zamešala kdo je kdo. V knjigi je namreč cel kup ljudi, ki Beamu pomagajo oziroma z njim sodelujejo, predvsem glede finančnega dela raziskovanja. Pri stranskih likih je tudi precej stereotipov glede rase, kulturnega ozadja. Tako spoznamo muslimane iz puščave v najbolj stereotipni obliki, pa Žide, temnopolte služabnike, ki govorijo v polomljeni angleščini ipd. Opazen je tudi precej odklonilen odnos določenih likov do lika, ki je Žid in v neki recenziji sem zasledila, da je knjiga antisemitska in rasistična. Menim, da ne glede na to, da je določena politična korektnost vsekakor potrebna, smo šli na tem področju že rahlo predaleč. Dejstvo je, da se v dvajsetih letih prejšnjega stoletja ni nihče ukvarjal s pravilno terminologijo. Žid je bil Žid, črnec pa črnec in, če želi roman ostati zvest času dogajanja, je edino pravilno, da zajame duh časa na tem področju.
V knjigi mi je bila zelo všeč ideja in mističnost, prav tako res kompleksno predstavljena egipčanska kultura in povezava med svetom živih današnjega časa in svetom mrtvih, ki je izginil. Všeč so mi tudi retrospektivni elementi s katerimi se glavni junak ves čas povezuje s svetom v katerem je živela Nitokris, istočasno pa njena pozaba in nevednost glede dogajanja, njene preteklosti. Odlično je predstavljeno ropanje grobov preteklih vladarjev Egipta pod pretvezo arheoloških raziskovanj in zahteve politike glede zakladov, ki se jih najde. Tu se mi je porodilo vprašanje glede moralnosti takšnega početja. Ne glede na to, da sem tudi sama velik entuziast kar se tiče zgodovine in raznih odkritij, sem se večkrat vprašala, do kakšne mere imamo ljudje pravico oskruniti poslednje počivališče sočloveka, četudi je ta živel več tisoč let pred nami. O tem govori tudi spodnji citat:
Knjiga ima poleg številnih dobrih lastnosti, tudi nekaj slabih. Predvsem je v njej ogromno število likov in imen, ki so si med seboj precej podobna in zato sem se večkrat kar malce izgubila in celo zamešala kdo je kdo. Prav tako je res zelo prepletena z egipčansko mitologijo in je dobro, če to področje vsaj malo poznamo, če želimo knjigo res uživati v vsej svoji veličini. Kljub temu se mi je zdela knjiga pravi skriti zaklad z domače police. Morda bi bilo dobro razmisliti o kakšnem ponatisu; z malce privlačnejšo platnico, predvsem pa boljšim oblikovanjem in lažje berljivim fontom. Z malce osvežitve, morda v novem, svežem prevodu, se mi zdi, da bi bila ta knjiga lahko ponovno prava uspešnica.
LP Ajda
コメント