Nov dan, nova recenzija... No, ne navadite se preveč na to, saj je med prejšnjimi ponavadi minil (vsaj) en teden in je tudi mene presenetilo kako hitro sem prebrala knjigo o kateri danes piše. Po naslovu sodeč mislim, da je vsem jasno, da je to knjiga, ki bi mene zanimala. Že od nekdaj me namreč zanimajo serijski morilci oziroma njihova psihologija, kaj spremeni človeka v žival. Prav zato sem z ušesi zastrigla takoj, ko sem to knjigo videla v videu enega od ameriških book-tuberjev, ko pa sem opazila na strani Galarne še prevod.... Čez nekaj dni je bila že pri meni in trajalo je natanko en dan, da je bila prebrana :)
Knjiga št. 14 od 25
Oyinkan Braithwate: Moja sestra, serijska morilka
Ocena: 4 od 5
Zgodba se dogaja v Nigeriji, kar sem ugotovila šele med pisanjem te recenzije - haha! Nikjer ni točno opredeljeno, oziroma lahko sem tudi zgrešila ta podatek, bilo mi je pa jasno, da je pripoved postavljena v afriško okolje. Korede ima sestro Ayoolo, ki je od nekdaj nekaj posebnega. Je lepa, simpatična in z lahkoto pritegne moško pozornost, kar Korede zase ne bi mogla reči. Ima pa še eno posebnost. Čudežno so izginili že trije njeni fantje. In s tem se tudi pripoved začne. Nobenega ovinkarjenja. Prvi stavek v knjigi je: "Ayoola me pokliče s temi besedami: Korede, ubila sem ga."
Takoj na prvih straneh vidimo Korede kako pomaga svoji sestri počistiti okrvavljeno stanovanje in se znebiti trupla njenega fanta. Ayoola naj bi ga zabodla v samoobrambi. A tako se je zgodilo do slej že dvakrat...
Preveč o sami zgodbi ne bom pisala ker želim, da knjigo preberete! Po dolgem času je bila to ena od tistih knjig, ki je nisem mogla odložiti do pol enih zjutraj, čeprav sem vedela, da mi bo budilka zvonila že čez nekaj ur. Enostavno sem morala izvedeti kaj se bo zgodilo. Knjiga se bere hitro, lepo teče, nima nekih nepotrebnih in nepomembnih informacij. Na dober način predstavi problematiko sodb ljudi po videzu, saj njeni sestri nihče ne bi pripisal dejanj, ki jih je storila. Prav tako nam da lep vpogled v psihopatologijo serijskih morilcev, saj na šokanten način prikaže totalno oddaljitev Ayoole od svojih dejanj, brez kakršnihkoli čustvenih odzivov nanje. Prav tako se poglobi v problematiko nasilja v družini in posledice, ki ga le to pusti na človeku v odrasli dobi. Dotakne se tudi neuslišane ljubezni, ljubosumja in izdaje. Zgodba je večplastna, a prav vsaka plast je tam z namenom, ne na silo (kot npr. očetov storyline v Nisem Penelopa).
Zanimivi so mi tudi te delčki afriške kulture, ki tu in tam pokuka skozi zgodbo. Od oblačil (ki sem jih morala guglat, da sem si predstavljala o čem govori), do vložkov v njihovem jeziku, običajev... Na internetu sem zasledila eno recenzijo, ki je pisala, da je to njeno prvo soočanje z afriško literaturo. Jaz si mogoče pod afriško literaturo kot tako vseeno predstavljam kaj bolj... značilno afriškega mogoče, ampak saj to je tudi nekako stereotipno misliti, da so Afrika samo slamnate hiše, levi in žirafe.
Knjiga je res super in ne bo vam žal, če jo boste prebrali. Ne vem sploh kaj naj še rečem, da vam ne bi pokvarila branja in razkrila pomembnih podatkov... PREBERITE!
LP
Ajda
Comments