top of page
  • Writer's pictureAjda

Recenzija: Nekropola

Risoroman, roman v stripu, grafični roman ali novela - poimenovanj je več, dejstvo pa je, da strip, kot literarni žanr, v zadnjem času (zasluženo) pridobiva tako na priljubljenosti, kot na veljavi. Veseli me, da po tem žanru vse pogosteje posegajo tudi založbe, ki se primarno ne ukvarjajo z izdajanjem stripov in tako je pri Mladinski knjigi v lanskem letu izšla tale mojstorvina


Knjiga št. 76/100

Boris Pahor, Jurij Devetak - Nekropola

Ocena: 5/5


Boris Pahor, eden najpomembnejših slovenskih pisateljev, je umrl maja letos v 109. letu starosti. Nobeno presenečenje ni, da je v svojem dolgem življenju doživel in preživel marsikaj dobrega in slabega, zagotovo pa je njegovo življenje in delo najbolj zaznamovala izkušnja deportacije v koncentracijska taborišča - taboriščnik je bil v kar šestih različnih. To svojo izkušnjo opisuje v številnih romanih, med njimi pa je zagotovo najbolj znan roman Nekropola, ki je izšel leta 1967. V njem opisuje svojo izkušnjo v taboriščih, pa tudi odnos Slovencev do taboriščnikov samih. V primerjavi z aktivnimi borci proti okupatorju so namreč taboriščniki v kolektivni podzavesti Slovencev večkrat drugorazredni borci, kot da za ljubezen do domovine ne bi prav tako plačali s svojim časom, zdravjem in premnogi z življenjem.


Jurij Devetak je pogumno prišel na idejo o stripovski priredbi romana, saj je le to žanr in format, ki zmore marsikaj povedati še globlje in bolj presunljivo, kot besede same. Na srečo je predlog mladega (1997) zamejskega umetnika padel na plodna tla in kmalu po smrti avtorja romana se je rodil roman v stripu. Začne se enako kot izvirnik s Pahorjevim obiskom taborišča Natzwelier- Struthof, med katerim se točasno doživljanje okolice in sedaj zgodovinskega spomenika, meša s spomini iz časa, ko je Pahor tu bival v povsem drugačnem času in razmerah.


Devetakova upodobitev enostavnih doživetij zdajšnjega časa, povezujočih se s prebliski spomina neki drugih, drugačnih časov, je presunljiva in ganljiva. Brez odvečne melanholije in prisilne sentimentalnosti v bralcu vzbudi surova čustva, ki ga na nepričakovan način povežejo s protagonistom - Pahorjem samim. In tudi upodobitev Pahorja je izjema. Enostavna a v hipu prepoznavna. Istočasno dostopna, a z nezmožnostjo pogleda prek njegovih očal enako pričujoča dejstvo, da nekatere stvari lahko slišimo mnogokrat, podoživeti in razumeti pa jih morda ne bomo mogli nikdar.


Izjemno delo, ki si zasluži vso pozornost in dom na vsaki knjižni polici!



LP Ajda

74 views0 comments

Recent Posts

See All
bottom of page