Ivan Mitrevski je s svojim značilnim slogom lahko prepoznaven in tudi spoštovan in priljubljen domač ustvarjalec. Če ga kolikor toliko spremljaš tudi izza papirja in svinčnika, pa je vsakomur jasno, da je tudi načelna oseba, ki se strastno bori za tematike in prizadevanja, ki so mu blizu. Prek njegovih otroških del (Volkulja Bela, Rdeča raketa in Zeleni planet, Bolhograd) smo začutili njegova prizadevanja na področju ekologije in ohranjanja biotske raznovrstnosti, v novem delu, tokrat namenjenem odraslim, pa nas opomni na krivice in nepravilnosti na področju položaja delavcev.
Knjiga št. 41/100
Ivan Mitrevski - Nevidna življenja
Ocena: 5/5
Kot prostovoljec je namreč delal pri Delavski svetovalnici, kamor se delavci lahko zatečejo po pomoč, nasvet, včasih pa tam najdejo le edino uho, ki jih je pripravljeno poslušati. V knjigi Nevidna življenja v stripovski obliki zbere zgodbe delavcev z najrazličnejših področij, ki so se jim zgodile krivice. Od poškodb pri delu, neprimerno urejenih delovnih razmerij, nečloveških delovnikov... Vse skupaj je narisano v Ivanovem značilnem slogu, tako kar se tiče same likovne podobe, kot tudi humorja.
Ne glede na to, da je zadeva vsekakor dokaj lahkotna in se ob njej tudi nasmeješ, pa bralcu pusti grenak priokus. Koliko je teh zgodb, neslišanih, pometenih pod preprogo? V času, ko dobro situirani ljudje na visokih položajih jemljejo po mesece, včasih leta dopusta zaradi izgorelosti... Kdo v tem času pomisli na ljudi na robu družbe, ki si izgorelosti ne morejo privoščiti? Na čistilke, delavce na gradbiščih, skladiščnike, vzdrževalce... Ki si ne morejo privoščiti niti bolniške in golo preživetje plačujejo s svojim zdravjem?
Vsekakor izjemna zbirka kratkih stripovskih zgodb, ki bi jo moral prebrati vsak, da bi znal najprej ceniti vse te nevidne delavce o katerih se ne govori, a smo brez njih povsem mrzli, nato pa, da bi tudi znali opaziti krivice, nanje opozoriti in se zavzeti za ljudi, katerih glas je vedno utišan. Verjamem, da tematika ni privlačna za poletni čas, ko radi malce odklopimo glavo in ne mislimo na težke stvari. Ko se boste peljali na dopust, pa vendarle pomislite na Nevidne ljudi, ko jih boste opazili garati na avtocesti, na gradbišču...
Samo še en nasvet. Zgodbe so kratke in lahkotne, a vam priporočam, da jih za najboljši učinek in vtis, berete postopoma, morda vzporedno še s kakšno drugo knjigo. Zdi se mi, da branje "v enem šusu" ne bi imelo takšne teže in bi šlo marsikaj mimo. Format knjige pa omogoča, da se vračate h knjigi in je ni nujno kontinuirano brati v enem delu.
LP Ajda
Commentaires