Tale recenzija je pa ena težjih kar sem jih morala napisat. Namreč, knjiga je izšla pri založbi Ocean. S to založbo sem imela eno najboljših uporabniških izkušenj. Res, direktorica se je hitro odzvala na naročilo, odštela popust, dopisala, da pakira pošiljke v varnem in čistem okolju (zaradi virusa), skratka krasna ženska in krasna uporabniška izkušnja. Zato mi je res grozno, da te dotične knjige ne morem priporočiti. Ampak hej, so pa pri tej založbi izšle druge res izjemne knjige, kot npr. Čudo. Ena sama knjiga še nič ne pove.
Knjiga št. 13 od 25
J. H. Helenica: Nisem Penelopa
Ocena: 1,5 od 5
Mislim, da tako slabe knjige nisem prebrala že... Ne vem sploh kdaj. Rekla sem si, da ne glede na to, če mi knjiga ne bo všeč, bom poskusila vse knjige, ki jih začnem brat, tudi dokončat. Pri tej sem imela resne težave. Prebrala sem jo sicer v enem dnevu, pa še to zato ker... Ok, začnimo najprej pri tem stavku, ki je napisan na zadnji strani knjige:
"Knjižni prvenec kraljice ljubezenskih zgodb iz hrvaške revije Gloria..."
Ne bom prepisovala do konca ker nima veze, skratka avtorica sicer piše ljubezenske zgodbe za Glorio. Predstavljam si, da je to podobno kot ljubezenske zgodbe v reviji Lady npr. Zgodba je dolga dve strani, prebereš jo ob kavi, se nasmehneš, takrat ti krajša čas, potem pa pozabiš nanjo. No enaka je zgodba te knjige, le s to razliko, da jo je raztegnila na 250 strani. S tem, da je 1/4 strani samo dialog v stilu:
"A boš?" "Kaj bom?"
"Čakala?"
In to čez ceeelo stranl. Zato se knjiga tudi hitro bere. Zgodba sama pa... Če želite knjigo brati in ne želite spoilerjev, tu končajte z branjem.
Zgodba govori o Ivani in Marini, sta prijateljici, ki živita v Dubrovniku. V Dubrovnik pride v sklopu križarjenja Marinin sorodnik Nick iz Amerike. Ivana in Marina peljeta Nicka na Miljet za nekaj dni, kjer se Nick kar čudežno zaljubi v Ivano. Za njimi pride na Miljet tudi Goran, skupni prijatelj deklet, ki je zaljubljen v Marino. Postaneta par. Ivana se Nicku umika, tu tudi izreče naslovne besede. V Ojdipovi votlini na Miljetu vpraša Nick Ivano, če ga bo čakala, kot je Ojdipa čakala žena Penelopa in ona reče: "Nisem Penelopa." Nick se kasneje odpravi naprej na križarjenje in nato domov v Ameriko, Ivana kar naenkrat spozna, da ga ljubi. Goran in Marina se zaročita, na zaroko pride Nick in zaroči Ivano. Nick in in Ivana se v Ameriki poročita. Na poroko pride Ivanin oče, ki se je odselil v Avstralijo, z mamo sta se zaradi razdalje ločita, oče si ustvari novo družino. Po vseh teh letih Ivano spet vidi na njeni poroki, kamor ga je povabila njena mama. Vsi se dobro razumejo, vse je super druper fajn. Enkrat se Ivana in Nick vrneta na Miljet, kjer izve, da je Ivanin oče popolnoma prenovil njihovo družinsko hišo. Kakšen je konec zgodbe ne znam sploh povedat, Ivana dela v Nickovi firmi, prodajajo jahte, še vedno nista šla na medene tedne na Aljasko.
S tem, da obnova zgodbe, ki ste jo pravkar prebrali, je veliko bolj zanimiva, kot zgodba sama. Ta knjiga ima več problemov. Najprej, nekaj zgodbe se izgubi s tem, ker Nick ne razume hrvaško. In potem je vse napisano v slovenščini in ni jasno kaj je rekel kdo komu v angleščini, kaj v hrvaščini, koliko Nick razume... Tu je kar nekaj zmede, ki je nekako razumljiva, to ne rečem. Drugi in največji problem je, da sem na začetku mislila, da je to knjiga za najstnike, konec srednje šole npr. Obnašanje, govor glavnih junakov je zelo zelo infantilen. Tudi odnos do staršev. Predvidevala sem, da so stari maksimalno 16 let. Šele nekje na polovici izvemo, da se po poletju Ivana vrne v Zagreb študirat, torej je že na faksu, ok... Ko se poroči (kar je mogoče eno leto kasneje) pa izvemo, da je stara 26 (ker sta polbrat in polsestra od nje 8 let mlajša in sta stara 18). Obnašanje likov se nikakor ne sklada z njihovo starostjo. Tudi liki sami niso konsistentni. Ivana se ves čas izmika Nicku, Nick deluje kot, da ni čisto pri sebi, kot da se heca, jo objema, lovi, kar nekaj.... In to praktično prvič, ko jo vidi. Obnaša se. če lahko uporabim to prispodobo, kot na kakšni veselici kak preveč vesel tip, ki lazi za tabo, ti pa se mu izmikaš in bežiš pred njim in ti gre na živce. Evo, tako! In, ko Nick gre, se čudežno Ivana kar zaljubi vanj. In, ko se vrne sta kar zaročena. Čeprav se šele po zaroki poljubita, se mi zdi, da do takrat nekih ekstra telesnih stikov, razen, da sta plavala skupaj, ni bilo. Skratka NIČ! Prazna zgodba. Brez vsebine. Avtorica se nekaj trudi s to družinsko dinamiko, hoče projecirati na Ivano strah, da bi se poročila, Nick bi šel delat v Ameriko in bi se zgodilo tako kot se je pri njeni mami in očetu, pa ji še to ne uspe.
Knjiga je obljubljala tudi idilične podobe Dubrovnika in Miljeta. Bodimo iskreni, če želiš postavit zgodbo v idilično okolje, je Dubrovnik idealen kraj. A o Dubrovniku sem izvedela samo to, da je taka gužva, da dihat ne moreš. Da domačini nimajo v njem kaj počet, da je zadušljivo, da se takoj izgubiš. Miljet je bil bolj prijazno predstavljen, a še vseeno mu niso naredili nobene usluge. Edina res lepo opisana stvar je bila Ojdipova votlina, ki sem jo celo poguglala. To je pa vse.
Na instagramu sem dala knjigi oceno 2, po premisleku sem jo še znižala. Težko nekaj slabo ocenim, ker vem, da je za vsakim izdelkom veliko truda. Meni pa, da naj avtorica res raje ostane pri kratkih zgodbah za v ženske revije. S tem ni čisto nič narobe. Bolje nekoga razveselit z luštno kratko zgodbico, kot pa razočarat na 250 straneh.
Hawk!
Ajda
Comments