top of page
  • Writer's pictureAjda

Recenzija: Obstati


S svojimi skoraj 1500 strani je Kingova umetnina Obstati z velikim naskokom najdaljša knjiga, kar sem jih kadarkoli prebrala. Pri @beletrina so jo prijazno izdali v dveh knjigah, da se lažje bere, saj je že ti dve, vsako s po 700 stranmi, težko držati v rokah, kako bi bilo šele s celotnim romanom v eni knjigi. Skrbelo me je, da bo obseg tega dela enostavno ubil mojo motivacijo do branja, a se mi je najbrž prvič zgodilo, da sem si po branju res zajetnega knjižnega špeha, želela še!


Knjiga št. 74/100

Stephen King - Obstati

Ocena: 5/5


Obstati se dogaja v ZDA v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Nič hudega slutečo družbo, ki se peha za slavo, denarjem in ostalimi tuzemskimi dobrinami, nepričakovano prizadene epidemija hude oblike gripe. Po nesreči v laboratoriju se smrtonosna različica razširi najprej po ZDA, nato pa po celem svetu in pomori več, kot 95% prebivalstva. Preživeli se tako znajdejo v svetu, posejanem s trupli in z ostanki tega, kar je včasih nekaj pomenilo. Denar leži po cesti, saj ne pomeni ničesar več. Dragi avtomobili so zapuščeni, imetje je brez pomena. Peščica preživelih se začne povezovati in iskati med seboj in počasi združevati v najosnovnejše oblike družbe. A, kot v vsaki krizni situaciji, se tudi tokrat najde nekdo, ki jo želi izkoristiti za svoje slabe namene. Družba se prek vizij, ki jih posameznikih prejemajo v sanjah, razdeli na dva dela; na tiste "dobre," pod vodstvom ostarele Mame Abigail in na tiste, ki si želijo moči in nadvlade, pod vodstvom zloveščega Črnega moža.


Stephen King je mojster pripovedovanja in ne morem verjeti, da se mi na skoraj 1500 straneh ni niti ena beseda zdela odveč. Zdi se mi, da ne poleg vzpostavljanja suspenza, največja vrlina Kinga to, da nam čisto vsak lik predstavi na način, da nam je mar in, da točno vemo, kdo to je in kakšna je njegova vloga. Tudi, ko smo več sto strani na sredini knjige preživeli na enem delu ZDA in se med like na drugem vrnili polni prejšnjih vtisov, si po strani ali dveh že točno vedel, kdo te je tam počakal in kakšna je njegova predzgodba. Glede na to da se tako zajetne knjige pač ne prebere v enem dnevu, se mi zdi držanje bralca v stalni pozornosti izjemen talent.

Kot se za avtorja spodobi, je tudi v tej knjigi nekaj paranormalnih elementov, a len ti ne predstavljajo najbolj grozljivih delov zgodbe. Ponovno bralca najbolj pretrese to, kako v najtežjih trenutkih človek pozabi, da je človek in postane žival, ki v boju za lastno preživetje ne gleda na druge. Prav tako mi je všeč, da avtor čudovito prikaže cikličnost družbe. Najbrž je že marsikdo od vas slišal razprave o tem, ali bi se bilo ob iznajdbi časovnega stroja smiselno vrniti v zgodovino in ubiti katerega od velikih diktatorjev. Mnogi so mnenja, da bi bilo to Sizifovo delo, saj bi njegovo mesto zasedel pač nekdo drug, z drugačnimi a nič manj ekstremnimi idejami. In ta roman zelo dobro prikaže prav to. Kako v vsaki krizni situaciji pridejo na površje tisti, ki jo želijo izkoristiti za dobro, za pomoč sočloveku, za ohranjanje človeštva in tisti, ki jo izkoristijo sebi v prid, za izživljanje lastnih hotenj in ideologij.


Izjemno, IZJEMNO delo! Brala sem ga 10 dni, čeprav efektivno, moram priznati, morda polovico od tega. Vsak dan sem prebrala vsaj nekaj deset strani, je pa to knjiga, ki te tako povleče v branje, da obsediš ob njej, ure in stotine strani pa kar letijo mimo. Že več let se mi ni zgodilo, da bi zvečer utrujena sedela in brala do enih zjutraj, namesto, da bi šla spat. Tole je knjiga, ki mi je po res dolgo časa vrnila ta občutek. In močno upam, da se ne boste ustrašili njene dolžine in bo še kdo posegel po njej.


LP Ajda

12 views0 comments

Recent Posts

See All
bottom of page