Knjiga o kateri pišem danes, je še ena od tistih, ki nas zadnje dni gledajo z vseh spletnih strani, revij in bralnih profilov na socialnih omrežjih. Kljub vsemu smo v Sloveniji že malce late to the party, saj je v tujini knjiga uspešnica že od samega izida v začetku leta 2018. Avtorica je bila gostja pri Ellen Degeneres in pri Oprah. V tem času je posnela Ted talk in gostovala praktično povsod kjer se da. Sem pa kljub vsemu vesela, da je knjiga dobila (dober) slovenski prevod.
Knjiga št. 40 od 50
Tara Westover - Osvobojena
Ocena: 5 od 5
Osvobojena so avtoričini spomini na otroštvo, ki ga je preživela v mormonski družini na gori v Idahu v ZDA. Sama nisem pretirana ljubiteljica avtobiografij, zato sem se branja lotila z dobršno mero skepticizma. Tudi po nekaj slišanih odzivih, da te knjiga razjezi, da ne moreš verjeti kako se lahko nekomu kaj takega dogaja in nihče ne odgovarja, nisem bila bolj navdušena. Že večkrat sem povedala, da me pri pisanju spominov velikokrat zmoti ta vloga žrtve oziroma delanje mučenika iz avtorja. Razumem, da marsikdo izkoristi pisanje svojih spominov kot neko obliko terapije, a tovrstne knjige v katerih se avtorji prepričujejo, da so izjemni ljudje in, da so bili res ubogi, ko so se jim dogajale razne krivice, meni pač ne ležijo.
No, knjiga o kateri pišem je čisto nasprotje vsega, kar sem napisala zgoraj. Avtorica je najmlajša od sedmih otrok, ki so se rodili mormonskima staršema. Tara ne obsoja mormonske vere, saj je bil za tok njenega otroštva v večji meri kriv avtoritativen in versko blazen oče. Družini je postavljal številne nesmiselne zahteve, ki s samo vero niso imele nobene povezave. V šolo so hodili le najstarejši trije otroci, mlajši štirje pa dolgo niso imeli niti rojstnih listov saj so se vsi rodili doma. Šolala sta jih starša doma, a glede na pomanjkljivo izobrazbo staršev samih, so se otroci naučili ne brati in pisati. V družini je veljalo prepričanje, da so vse državne inštitucije hudičevo delo in jih niso priznavali, zato tudi k zdravniku člani družine niso smeli. V nekaj primerih nezgod, ko je šlo res za življenje in smrt, so drugi ljudje poklicali reševalce, sicer pa je družinske člane doma zdravila mati s homeopatskimi zdravili in eteričnimi olji.
V družini je prihajalo do številnih zlorab, ki so bile več ali manj posledica nezaupanja v sistem in odrekanja vsega kar je državno. Otroci so bili izredno nerazgledani, dovoljeno jim je bilo le branje verskih in previdno izbranih vsebin. Očetu so morali pomagati na odpadu, ki ga je imel v lasti in so se ob tem večkrat hudo poškodovali, poškodbe pa je kot rečeno sanirala mati sama in so bili zaradi tega večkrat zaznamovani za vse življenje, saj niso prejeli ustrezne oskrbe. Prihajalo je tudi do nasilja in zlorab znotraj družine, a starša kljub opozorilom in "klicem na pomoč" nanje nista reagirala.
Izobrazba za otroke ni bila zaželena, še posebej za dekleta, ki spadajo pred štedilnik in bi morala biti precej mlada že poročena in rojevati otroke. Avtorica se je temu uprla, se sama prijavila na maturo oziroma njihove SAT preizkuse znanja in se uspešno vpisala na kolidž. Njeno izobraževanje pa se s tem ni končalo in vse skupaj je na koncu privedlo do tega, da se je morala odločiti med svojo osebno svobodo in med svojo družino.
Več o knjigi ne bom povedala, saj jo morate prebrati. Nič od naštetega ni spoiler, saj so tiste majhne zgodbe, vsakodnevna dogajanja, bistvo te zgodbe. Ko sem jo brala se mi ni zdelo nič posebnega. Pač vsakodnevni pripetljaji. A vse skupaj se sestavi v neverjetno zgodbo o volji, o negotovosti, tudi o vmesnih padcih in skorajšnjem obupu. Neverjetno je, na kakšen način te lahko indoktrinira nekdo, ki ga imaš rad in, ki bi moral imeti rad tebe. Presunljivo je tudi to, kako ti lahko škodi nekdo, ki ti je blizu in kljub temu, da te ima rad.
Vseeno to ni zgodba o veroizpovedi, bolj o tem, kaj lahko naredi vera v rokah nekoga, ki je psihični bolnik in, ki okrog sebe nima ljudi, ki bi ga ustavili.
Priporočam v branje!
LP Ajda