Osvobojena je bila ena prvih knjig, ki sem jih prebrala v letu 2020. Redko knjige berem ponovno. V odrasli dobi sem v resnici ponovno prebrala le serijo Harry Potter, pa še to le zato, ker je nisem brala že od otroštva. Da bi knjigo ponovno prebrala v roku nekaj let od prvega branja? Nikakor.
Knjiga št. 14/100
Tara Westover - Osvobojena
Ocena: 5/5
8. marca smo imele v ljubljanskem Konzorciju razširjeno srečanje Bralne usedline, na katero me je povabila @mamainljubljana , da skupaj z njo predebatiram tale roman. In ker se mi do Ane in vseh, ki so na dogodek prišli zdi pošteno, da se nanj dobro pripravim, sem knjigo prebrala še enkrat.
Tole ponovno branje je dober dokaz, da je katero od še posebej ljubih knjig, vredno vzeti v roke še kdaj, čez nekaj let. Knjiga me je zopet navdušila in več kot 400 strani sem prebrala res hitro, so pa pretekla tri leta, ki so minila med obemi branji povzročila, da sem marsikaj videla skozi drugačne oči.
Za tiste, ki morda ne poznate vsebine. Tara je odraščala v fundamentalistični mormonski družini na gori v Idahu, pod družinskim vodstvom očeta; (več kot očitno) duševno bolnega verskega blazneža, ki je svojim družinskim članom odrekal osnovne pravice; predvsem do izobraževanja in zdravstvene oskrbe. Oče se je ves čas pripravljal na konec sveta, kopičil hrano, orožje, bil prepričan v zle namene oblasti. Pred temi tremi leti epidemije se mi je vse to zdelo še precej bolj neverjetno, nenavadno, blazno. Lahko po preteklih letih to še vedno trdimo?
Lp
Ajda
コメント