Ok družba, več kot očitno je, da je moj bralni okus žanrsko precej raznolik. Iz komedije, na avtobiografijo, pa na šund čtivo (sori Kamenko), zdaj pa na psihološko srhljivko. Kljub temu moram priznati, da mi je slednji žanr najbližje od vseh. Moj (za zdaj) najljubši pisatelj trilerjev je Jeffrey Deaver, eno najljubših del pa njegov Zbiralec kosti. Moram pa priznati, da mu je Sebastian Fitzek tesno za petami. Vseeno se žanrsko rahlo razlikujeta, saj je Fitzek osredotočen predvsem na psihološke trilerje in srhljivke in v to kategorijo spada tudi delo, ki sem ga pravkar prebrala.
Knjiga 4 od 25
Sebastian Fitzek: Pacient
Ocena: 4,5/5
Sebastian Fitzek je eden tistih avtorjev, o katerih se premalo govori in za katerega sem izvedela po naključju od znanke (hvala Sabrina!). Njegovo Terapijo sem požrla v dveh urah. Pacient je malce obsežnejša knjiga, poleg tega pa sem se je lotila precej energijsko (in zdravstveno) slabo opremljena. :D čez prvih 150 strani sem lezla kar en teden, vmes že skoraj pozabila imena določenih likov... in na koncu v dveh urah požrla zadnjih 200 strani.
Knjiga je res mojstrsko zasnovana. Govori o psihopatu, serijskemu morilcu otrok. No, pravzaprav govori o očetu njegove zadnje žrtve, dečka Maxa, čigar trupla nikoli niso našli. Morilec je zaprt v strogo varovani psihiatrični ustanovi in edini način, da Maxov oče izve resnico o usodi svojega sina in s tem dobi vsaj nekakšno zadoščenje, je to, da se pretvarja, da je tudi sam psihiatrični bolnik in se pusti sprejeti v isto ustanovo.
Ne bi rekla, da je knjiga sama po sebi ravno srhljiva, vsaj ne na tisti običajni način oziroma na prvo žogo. Bolj srhljivo je vzdušje, ki ga avtor pričara, ter na koncu sam razplet dogodkov, o katerem ne bom preveč na dolgo razpravljala, saj ne želim izdati preveč informacij o sami vsebini. Skratka, Fitzek te prime s prvo stranjo in te ne izpusti, dokler knjige ne odložiš.
Edini razlog, da knjiga ni dobila čiste petice je, da je prva polovica morda res malo prepočasna, preveč opisuje določene dogodke osebe. Kljub temu se vsi ti opisi in informacije v drugi polovici izkažejo za pomembne. Morda je "počasnosti" branja botrovala tudi moja šibka motivacija za branje, a vseeno, morda pride še kaj boljšega, pa pustimo tiste pol ocene še v zraku.
Knjigo priporočam vsem ljubiteljem kriminalk, predvsem trilerjev in psiholoških trilerjev. Ljubiteljem hardcore grozljivk bo najbrž premalo srhljiva, a vseeno. Vredno branja! Všeč bo tudi vsem, ki vas zanimajo serijski morilci in kriminalna psihologija. Vsekakor jo preberite in sporočite vaše mnenje!
LP Ajda
Comments