Odkar je izšla prenovljena verzija kultne otroške serije Pet prijateljev, približno na vsake pol leta preberem eno - iz prenovljene izdaje, četudi imava na knjižnih policah kar precejšen del stare serije. Kljub temu, da sem bila do nove podobe skeptična, me je prenovljen prevod prepričal, saj nam še vedno postreže z gnatjo in ingverjevim pivom. V pripoved nas zapelje s kolesljem, ob vsem skupaj pa nas obda s precejšnjo mero nostalgije, kar najbrž šteje največ.
Knjiga št. 2/100
Enid Blyton - Pet prijateljev; Na skrivnostni sledi
Ocena: 3/5
V tretjem delu pustolovske serije Julian, Dick in Anne med poletnimi počitnicami zopet obiščejo sestrično George in njenega psa Timmyja. A groza. Na Kirinovi domačiji je vse narobe! Teta je hudo zbolela, zaradi česar je stric Quentin še slabše volje, kot sicer. Poleg tega pa je gospodinjo Joanno zamenjala zoprna gdč. Stic, ki očitno ne prenese otrok, oni pa ne nje. Ko teta odide v bolnišnico se dokončno zdi, da z njihovo načrtovano pustolovščino - taborjenjem na Kirinovem otoku, ne bo nič. Se jim posreči kljub temu doživeti kaj povsem neverjetnega?
Lahko rečem, da sem v otroštvu to zbirko naravnost oboževala. Kdo ve, kolikokrat sem jo prebrala v celoti. A tudi danes lahko rečem, da so nekatere od zgodb pač boljše od drugih. In ta spada v tisto malce bolj medlo polovico. Naj se morda izrazim takole: zbirka je seveda namenjena otrokom in temu primerna je tudi vsebina. Pri tej dotični zgodbi se mi pa vendarle zdi, da je stil pisanja preveč okoren in v stilu otroka, ki razlaga, kako se je imel v vrtcu. "In potem smo šli tja. In potem sem vzel to. In potem sem jedel ono.." Vsekakor se zgodbe s časoma začnejo ponavljati, zato je za odraslega vsekakor bolje, da prebere kakšno knjigo vsake toliko časa, ne pa več knjig takih eno za drugo. Sicer pa vseeno knjige niso namenjene odraslim, zato je logično, da se mi, ki smo malce starejši otroci, ob njih na neki točki začnemo malce dolgočasiti.
Kar pa ne pomeni, da nisem bila polovico knjige lačna, da si ne želim že jutri odveslat na Blejski otok in pogledat, če je tam tudi kakšna votlina s peskom, mehkim, kot blazina in, da ne bom prebrala tudi naslednje v seriji. Čez kakšne pol leta.
LP Ajda